Page 99 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 99
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Leta 2009 je bila v okviru projekta Financiranje visokega šolstva za tretje tisočletje (Strašek
et al., 2010) izvedena prva nacionalna analiza zaposlovanja mladih diplomantov terciarne-
ga izobraževanja v Sloveniji. V nadaljnjih letih je bilo spremljanje položaja diplomantov na
trgu dela v Sloveniji omejeno na posamezne visokošolske in višješolske zavode (v njihovi la-
stni režiji) ali največ univerze.28 Poenotenega stalnega spremljanja položaja diplomantov na
trgu dela na ravni države še ni. Veljavni Zakon o visokem šolstvu (ZViS, Uradni list RS, št.
32/12 – UPB s spremembami) po spremembah v letu 2011 sicer nudi podlago za vzpostavi-
tev nacionalnega evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva (eVŠ),
ki med drugim zajema evidenco o študentih in o diplomantih. Vendar informacijski sistem
še ne zajema podatkov o položaju diplomantov na trgu dela v Sloveniji (Čelebič, 2014, 72).
Strašek et al. (2010, 60–120) so v okviru analize zaposlenosti mladih diplomantov
uporabili mikro podatke SURS za populacijo diplomantov terciarnega študija iz leta 2007.
Ločeno po institucijah in po področjih študija so izračunali deleže diplomantov, ki so se za-
poslili pred diplomiranjem in v posameznih obdobjih (do 3 mesece, od 3 do 6 mesecev, od
6 do 9 mesecev, več kot 9 mesecev) po diplomiranju (Preglednica 9).
Glede zaposlenosti generacije diplomantov 2007 posameznih univerz (in v splošnem)
veljajo naslednje temeljne ugotovitve:
- Diplomanti Univerze v Ljubljani (UL), ki so študij zaključili leta 2007, so bili glede
na slovensko povprečje podpovprečno zaposleni na dan diplomiranja, kar je poveza-
no s tem, da je imela večina teh diplomantov ob diplomiranju status rednega študen-
ta. Trend zaposlovanja po diplomiranju pa kaže na nekoliko nadpovprečno zaposlji-
vost diplomantov UL.
- Zaposljivost diplomantov Univerze v Mariboru (UM) je bila zaradi višjega deleža iz-
rednih študentov v povprečju ob diplomiranju višja od diplomantov UL, v kasnejših
obdobjih pa je nekoliko zaostajala za zaposljivostjo diplomantov UL.
- Diplomanti Univerze na Primorskem (UP) so bili v znatno večji meri kot diploman-
ti ostali univerz zaposleni pred diplomiranjem, kar je povezano v visokim deležem ti-
stih, ki so študirali izredno. Trend njihovega zaposlovanja po diplomiranju pa je bil re-
lativno počasen, zato se je delež zaposlenih v času anketiranja ustavil pod deležem, ki
velja za ostale tri univerze (UNG, UL in tudi UM).
- Tudi diplomanti Univerze v Novi Gorici (UNG) so bili v velikem deležu zaposleni
že ob diplomiranju, pa tudi končni delež zaposlenih diplomantov je najvišji med uni-
verzami. Vendar je pri interpretaciji in posploševanju rezultatov zaradi zelo majhnega
števila opazovanj potrebna posebna previdnost.
- Med diplomanti samostojnih visokošolskih zavodov je (bil) delež tistih, ki so ob dne-
vu diplomiranja že bili zaposleni (51 %), višji kot med diplomanti univerz. Zaradi sla-
bega trenda zaposlovanja po diplomiranju pa se je delež zaposlenih v času anketiranja
(61,2 %) ustavil pod deležem za vse univerze.
- Tudi med diplomanti višjih strokovni šol je bil delež tistih, ki so ob dnevu diplomira-
nja že bili zaposleni (52 %), višji kot med diplomanti vseh štirih univerz. A je bil delež
zaposlenih v času anketiranja zaradi slabega trenda zaposlovanja po diplomiranju niž-
ji kot za UNG in UL, a primerljiv z UP in UM.
28 Univerza na Primorskem je v letih 2011 in 2012 za svoje članice po enotni metodologiji izvedla analizo zapo-
sljivosti diplomantov dodiplomskega študija in povzetek rezultatov javno objavila: http://www.upr.si/index.
php?item=191&page=static.
97
Leta 2009 je bila v okviru projekta Financiranje visokega šolstva za tretje tisočletje (Strašek
et al., 2010) izvedena prva nacionalna analiza zaposlovanja mladih diplomantov terciarne-
ga izobraževanja v Sloveniji. V nadaljnjih letih je bilo spremljanje položaja diplomantov na
trgu dela v Sloveniji omejeno na posamezne visokošolske in višješolske zavode (v njihovi la-
stni režiji) ali največ univerze.28 Poenotenega stalnega spremljanja položaja diplomantov na
trgu dela na ravni države še ni. Veljavni Zakon o visokem šolstvu (ZViS, Uradni list RS, št.
32/12 – UPB s spremembami) po spremembah v letu 2011 sicer nudi podlago za vzpostavi-
tev nacionalnega evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva (eVŠ),
ki med drugim zajema evidenco o študentih in o diplomantih. Vendar informacijski sistem
še ne zajema podatkov o položaju diplomantov na trgu dela v Sloveniji (Čelebič, 2014, 72).
Strašek et al. (2010, 60–120) so v okviru analize zaposlenosti mladih diplomantov
uporabili mikro podatke SURS za populacijo diplomantov terciarnega študija iz leta 2007.
Ločeno po institucijah in po področjih študija so izračunali deleže diplomantov, ki so se za-
poslili pred diplomiranjem in v posameznih obdobjih (do 3 mesece, od 3 do 6 mesecev, od
6 do 9 mesecev, več kot 9 mesecev) po diplomiranju (Preglednica 9).
Glede zaposlenosti generacije diplomantov 2007 posameznih univerz (in v splošnem)
veljajo naslednje temeljne ugotovitve:
- Diplomanti Univerze v Ljubljani (UL), ki so študij zaključili leta 2007, so bili glede
na slovensko povprečje podpovprečno zaposleni na dan diplomiranja, kar je poveza-
no s tem, da je imela večina teh diplomantov ob diplomiranju status rednega študen-
ta. Trend zaposlovanja po diplomiranju pa kaže na nekoliko nadpovprečno zaposlji-
vost diplomantov UL.
- Zaposljivost diplomantov Univerze v Mariboru (UM) je bila zaradi višjega deleža iz-
rednih študentov v povprečju ob diplomiranju višja od diplomantov UL, v kasnejših
obdobjih pa je nekoliko zaostajala za zaposljivostjo diplomantov UL.
- Diplomanti Univerze na Primorskem (UP) so bili v znatno večji meri kot diploman-
ti ostali univerz zaposleni pred diplomiranjem, kar je povezano v visokim deležem ti-
stih, ki so študirali izredno. Trend njihovega zaposlovanja po diplomiranju pa je bil re-
lativno počasen, zato se je delež zaposlenih v času anketiranja ustavil pod deležem, ki
velja za ostale tri univerze (UNG, UL in tudi UM).
- Tudi diplomanti Univerze v Novi Gorici (UNG) so bili v velikem deležu zaposleni
že ob diplomiranju, pa tudi končni delež zaposlenih diplomantov je najvišji med uni-
verzami. Vendar je pri interpretaciji in posploševanju rezultatov zaradi zelo majhnega
števila opazovanj potrebna posebna previdnost.
- Med diplomanti samostojnih visokošolskih zavodov je (bil) delež tistih, ki so ob dne-
vu diplomiranja že bili zaposleni (51 %), višji kot med diplomanti univerz. Zaradi sla-
bega trenda zaposlovanja po diplomiranju pa se je delež zaposlenih v času anketiranja
(61,2 %) ustavil pod deležem za vse univerze.
- Tudi med diplomanti višjih strokovni šol je bil delež tistih, ki so ob dnevu diplomira-
nja že bili zaposleni (52 %), višji kot med diplomanti vseh štirih univerz. A je bil delež
zaposlenih v času anketiranja zaradi slabega trenda zaposlovanja po diplomiranju niž-
ji kot za UNG in UL, a primerljiv z UP in UM.
28 Univerza na Primorskem je v letih 2011 in 2012 za svoje članice po enotni metodologiji izvedla analizo zapo-
sljivosti diplomantov dodiplomskega študija in povzetek rezultatov javno objavila: http://www.upr.si/index.
php?item=191&page=static.
97
