Page 76 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 76
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem

Slika 19: Število diplomantov terciarnega študija – skupaj in za področje poslovnih ved,
2004–2013.
Opomba: Glej Sliko 18.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Diplomanti terciarnega izobraževanja, avgust 2014.
Padanje števila študentov po letu 2005 se je v padcu števila diplomantov terciarnega
izobraževanja na področju poslovnih in upravnih ved odrazilo šele po letu 2011. Po dvole-
tnem zaporednem padanju je leta 2013 terciarni študij poslovnih in upravnih ved zaključi-
lo 3.797 študentov oz. 43 % manj kot leta 2011.

Diplomanti in trg dela

Položaj diplomantov terciarnega študija na trgu dela je odvisen tako od dejavnikov na stra-
ni ponudbe dela, ki jo oblikujejo diplomanti, kot od dejavnikov na strani povpraševanja po
njihovem delu s strani podjetij in drugih institucij. V poglavju obravnavamo obe strani trga
dela ter osvetlimo, kako terciarna izobrazba prispeva k položaju posameznika na trgu dela,
kakšne so posebnosti po področjih študija ter kakšni so obeti glede (na trgu dela) iskanih
poklicev in kompetenc, ki posamezniku povečajo možnosti zaposlitve in razvoja poklicne
kariere. Predstavljamo še koncept in rezultate domačih in tujih raziskav o zaposljivosti di-
plomantov, vključno z dejavniki, ki vodijo do večje zaposljivosti posameznika.

Ponudba terciarno izobraženega kadra

Pri ponudbi visoko (terciarno) izobraženega kadra je pomembno tako število visoko izobra-
ženih oseb kot tudi njihova struktura glede na področje izobraževanja in preteklega dela ter
osvojena znanja in veščine oz. sposobnost njihove uporabe, torej kompetence10.

Terciarna izobraženost mladega in starejšega prebivalstva
Delež prebivalstva, starega od 25 do 64 let, z dokončano terciarno izobrazbo v Sloveniji po
letu 2010 strmo raste, a je še vedno malo pod povprečjem EU (Slika 20, a). Višji delež terci-
arno izobraženih beleži 15 držav članic EU (med njimi so skandinavske in baltske države),
medtem kot je v sosednjih državah ta delež nižji (Slika 21).

10 Kompetenca je dokazana zmožnost uporabe znanja, veščin ter osebnih, družbenih in/ali metodoloških sposob-
nosti v delovnih ali študijskih situacijah ter v strokovnem in osebnostnem razvoju (CEDEFOP 2014b).

74
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81