Page 79 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 79
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Dinamika strukture diplomantov po področjih izobraževanja z zamikom sledi spremembam
v strukturi vpisanih študentov. Delež števila diplomantov poslovnih in upravnih ved med
vsemi diplomanti je z 39 % leta 2008 padel na 20 % leta 2013. Med področji študija, ki izgu-
bljajo delež v skupnem številu diplomantov, so še storitve (osebne, transportne, varstvo oko-
lja, varovanje), ostala področja pa so v obdobju 2008–2013 deležu povečala.
Na osnovi trendov vpisa v terciarno izobraževanje po področjih študija (Slika 15) ter
ob predpostavki konvergence slovenske strukture diplomantov k povprečju starih držav
članic EU (Slika 23), lahko v prihodnje pričakujemo:
- dodatno zmanjšanje deleža (in glede na ostale trende tudi absolutnega števila) diplo-
mantov s področja družbenih ved, poslovnih ved in prava ter s področja storitev med
vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja (a je delna prilagoditev že sledila v letu
2013, ki na Sliki 13 še ni upoštevana);
- povečanje deleža diplomantov zdravstva in sociale, nekoliko pa tudi umetnosti in hu-
manistike (medtem ko je področje izobraževanja v letu 2013 že doseglo povprečje EU-
15), kar pa ne pomeni (nujno) tudi absolutnega povečanja števila diplomantov ali vpi-
sanih študentov.
Slika 23: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja –
mednarodna primerjava, 2012.
Opomba: EU-27 (EU-15) vključuje vse (stare) države članice EU z izjemo Francije, za katero za leto
2012 podatek ni na voljo.
Vir: Eurostat − Education and Training database, december 2014.
Potrebe po terciarno izobraženem kadru
O potrebah po diplomantih terciarnega študija lahko (posredno) sklepamo na osnovi
njihovega položaja na trgu dela, tj. na osnovi njihove stopnje delovne aktivnosti, sto-
pnje brezposelnosti in višine plače. Konsistentno visoka zaposlenost, nizka brezposel-
77
Dinamika strukture diplomantov po področjih izobraževanja z zamikom sledi spremembam
v strukturi vpisanih študentov. Delež števila diplomantov poslovnih in upravnih ved med
vsemi diplomanti je z 39 % leta 2008 padel na 20 % leta 2013. Med področji študija, ki izgu-
bljajo delež v skupnem številu diplomantov, so še storitve (osebne, transportne, varstvo oko-
lja, varovanje), ostala področja pa so v obdobju 2008–2013 deležu povečala.
Na osnovi trendov vpisa v terciarno izobraževanje po področjih študija (Slika 15) ter
ob predpostavki konvergence slovenske strukture diplomantov k povprečju starih držav
članic EU (Slika 23), lahko v prihodnje pričakujemo:
- dodatno zmanjšanje deleža (in glede na ostale trende tudi absolutnega števila) diplo-
mantov s področja družbenih ved, poslovnih ved in prava ter s področja storitev med
vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja (a je delna prilagoditev že sledila v letu
2013, ki na Sliki 13 še ni upoštevana);
- povečanje deleža diplomantov zdravstva in sociale, nekoliko pa tudi umetnosti in hu-
manistike (medtem ko je področje izobraževanja v letu 2013 že doseglo povprečje EU-
15), kar pa ne pomeni (nujno) tudi absolutnega povečanja števila diplomantov ali vpi-
sanih študentov.
Slika 23: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja –
mednarodna primerjava, 2012.
Opomba: EU-27 (EU-15) vključuje vse (stare) države članice EU z izjemo Francije, za katero za leto
2012 podatek ni na voljo.
Vir: Eurostat − Education and Training database, december 2014.
Potrebe po terciarno izobraženem kadru
O potrebah po diplomantih terciarnega študija lahko (posredno) sklepamo na osnovi
njihovega položaja na trgu dela, tj. na osnovi njihove stopnje delovne aktivnosti, sto-
pnje brezposelnosti in višine plače. Konsistentno visoka zaposlenost, nizka brezposel-
77
