Page 81 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 81
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
ložaja mladih diplomantov na trgu dela velja poleg upada gospodarske dejavnosti izposta-
viti še togost delovne zakonodaje, ki mlade na trgu dela postavlja v neenak položaj oz. jim
postavlja ovire za vstop na trg dela11, in slabosti slovenskega visokošolskega sistema, ki je pri
zasnovi in izvedbi študijskih programov premalo odziven na aktualne potrebe gospodar-
skega sektorja.
Preglednica 4: Stopnje brezposelnosti glede na raven izobrazbi, 2005–2013.
ISCED\Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Ravni 0 do 2
EU-28 11,9 11,5 10,6 11,3 14,4 15,7 16,2 18,1 19,1
EU-15 11,2 10,9 10,3 11,2 14,5 15,8 16,2 18,3 19,4
Slovenija 9,5 7,8 6,8 6,2 8,8 11,7 13,4 14,8 17,8
Ravni 3 in 4
EU-28 9,3 8,3 7,0 6,5 8,4 9,0 8,9 9,6 9,9
EU-15 8,0 7,4 6,6 6,5 8,2 8,5 8,5 9,3 9,7
Slovenija 6,9 6,5 5,0 4,4 6,3 7,5 8,7 9,1 10,7
Ravni 5 do 8
EU-28 5,0 4,6 4,0 3,8 5,0 5,4 5,5 6,1 6,4
EU-15 5,0 4,6 4,1 4,0 5,1 5,5 5,6 6,2 6,5
Slovenija 3,2 3,2 3,3 3,4 3,2 4,3 4,9 6,1 6,1
Vir: Eurostat − LFS − Unemployment rates by sex, age and highest level of education attai-
ned, december 2014.
Osebe s terciarno izobrazbo so v letu 2013 obsegale slabih 28 % aktivnega prebivalstva,
medtem ko je bil njihov delež med vsemi registrirano brezposelnimi (tj. osebami, ki jih kot
brezposelne v svojih evidencah vodi ZRSZ) precej nižji (15,4 %). Podatek govori v prid pri-
spevka terciarne izobrazbe k zaposljivosti, a se ta z leti znižuje. Delež terciarno izobraženih
med registrirano brezposelnimi v obdobju 2005–2013 namreč hitro narašča. Do leta 2013
je k temu lahko prispeval rastoči priliv novih diplomantov terciarnega študija na trg dela,
ki pa se je leta 2013 znižal, medtem ko se je delež terciarno izobraženih med brezposelnimi
dodatno povečal.
Struktura mladih (do vključno 29. leta) brezposelnih glede na stopnjo izobrazbe po-
kaže manj spodbudno sliko glede prispevka terciarnega študija k zaposljivosti. Delež terci-
arno izobraženih mladih med registrirano brezposelnimi se je med letoma 2004 in 2013 po-
večal z 8,3 % na 19,6 %. To rast lahko delno pripišemo rasti števila diplomantov terciarnega
študija (v opazovanem obdobju za 26,1 %), del vzrokov za brezposelnost mladih diploman-
tov pa je − poleg splošnega upada gospodarske aktivnosti − tudi strukturne narave. Gre za
neusklajenost strukture ponudbe dela s strukturo povpraševanja po delu oz. za neskladje
med znanjem, veščinami in kompetencami (novih) diplomantov terciarnega študija in po-
trebami gospodarstva.
11 O segmentaciji in dualnosti slovenskega trga dela so pisali tudi Kajzer et al. (2013). Tuje študije (prav tam) poleg
tega potrjujejo pozitivno povezanost med deležem zaposlenih za določen čas (ki je v Sloveniji med mladimi zelo
visok, zlasti na račun študentskega dela) in močnim varovanjem rednih zaposlitev.
79
ložaja mladih diplomantov na trgu dela velja poleg upada gospodarske dejavnosti izposta-
viti še togost delovne zakonodaje, ki mlade na trgu dela postavlja v neenak položaj oz. jim
postavlja ovire za vstop na trg dela11, in slabosti slovenskega visokošolskega sistema, ki je pri
zasnovi in izvedbi študijskih programov premalo odziven na aktualne potrebe gospodar-
skega sektorja.
Preglednica 4: Stopnje brezposelnosti glede na raven izobrazbi, 2005–2013.
ISCED\Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Ravni 0 do 2
EU-28 11,9 11,5 10,6 11,3 14,4 15,7 16,2 18,1 19,1
EU-15 11,2 10,9 10,3 11,2 14,5 15,8 16,2 18,3 19,4
Slovenija 9,5 7,8 6,8 6,2 8,8 11,7 13,4 14,8 17,8
Ravni 3 in 4
EU-28 9,3 8,3 7,0 6,5 8,4 9,0 8,9 9,6 9,9
EU-15 8,0 7,4 6,6 6,5 8,2 8,5 8,5 9,3 9,7
Slovenija 6,9 6,5 5,0 4,4 6,3 7,5 8,7 9,1 10,7
Ravni 5 do 8
EU-28 5,0 4,6 4,0 3,8 5,0 5,4 5,5 6,1 6,4
EU-15 5,0 4,6 4,1 4,0 5,1 5,5 5,6 6,2 6,5
Slovenija 3,2 3,2 3,3 3,4 3,2 4,3 4,9 6,1 6,1
Vir: Eurostat − LFS − Unemployment rates by sex, age and highest level of education attai-
ned, december 2014.
Osebe s terciarno izobrazbo so v letu 2013 obsegale slabih 28 % aktivnega prebivalstva,
medtem ko je bil njihov delež med vsemi registrirano brezposelnimi (tj. osebami, ki jih kot
brezposelne v svojih evidencah vodi ZRSZ) precej nižji (15,4 %). Podatek govori v prid pri-
spevka terciarne izobrazbe k zaposljivosti, a se ta z leti znižuje. Delež terciarno izobraženih
med registrirano brezposelnimi v obdobju 2005–2013 namreč hitro narašča. Do leta 2013
je k temu lahko prispeval rastoči priliv novih diplomantov terciarnega študija na trg dela,
ki pa se je leta 2013 znižal, medtem ko se je delež terciarno izobraženih med brezposelnimi
dodatno povečal.
Struktura mladih (do vključno 29. leta) brezposelnih glede na stopnjo izobrazbe po-
kaže manj spodbudno sliko glede prispevka terciarnega študija k zaposljivosti. Delež terci-
arno izobraženih mladih med registrirano brezposelnimi se je med letoma 2004 in 2013 po-
večal z 8,3 % na 19,6 %. To rast lahko delno pripišemo rasti števila diplomantov terciarnega
študija (v opazovanem obdobju za 26,1 %), del vzrokov za brezposelnost mladih diploman-
tov pa je − poleg splošnega upada gospodarske aktivnosti − tudi strukturne narave. Gre za
neusklajenost strukture ponudbe dela s strukturo povpraševanja po delu oz. za neskladje
med znanjem, veščinami in kompetencami (novih) diplomantov terciarnega študija in po-
trebami gospodarstva.
11 O segmentaciji in dualnosti slovenskega trga dela so pisali tudi Kajzer et al. (2013). Tuje študije (prav tam) poleg
tega potrjujejo pozitivno povezanost med deležem zaposlenih za določen čas (ki je v Sloveniji med mladimi zelo
visok, zlasti na račun študentskega dela) in močnim varovanjem rednih zaposlitev.
79
