Page 80 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 80
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem

nost in relativno visoka raven plače določenega profila diplomantov terciarnega študija
kažejo, da povpraševanje po takšnem profilu diplomantov dosega, lahko pa tudi pre-
sega njihovo ponudbo. Na potrebe po terciarno izobraženem kadru (po področjih štu-
dija in po poklicih) v prihodnosti bomo skušali sklepati iz trendov pri že omenjenih
kazalnikih, trendov zaposlovanja po panogah in iz rezultatov mnenjskih anket med de-
lodajalci.

Zaposlitvene možnosti diplomantov terciarnega študija
Stopnja delovne aktivnosti terciarno izobraženih (ISCED ravni 5 do 8) je v povprečju EU
precej višja kot pri nižje izobraženih, v Sloveniji pa je ta razkorak še večji. Slednje kaže na
relativno dobro zaposljivost terciarno izobraženih oziroma na večje težave z zaposljivostjo
oseb z nižjo ravnjo izobrazbe.

Preglednica 3: Stopnja delovne aktivnosti glede na raven izobrazbe, 2005–2013 v %.

Raven izobrazbe po 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
ISCED
Ravni 0 do 2 47.3 47.8 48.4 47.9 46.0 45.0 45.3 44.5 43.8
EU-28 50.9 51.4 51.8 51.1 48.8 47.8 48.2 47.2 46.3
EU-15 42.0 41.9 43.1 42.9 41.1 39.7 35.3 34.6 33.7
Slovenija
Ravni 3 in 4 68.1 69.1 70.0 70.4 68.8 68.2 68.2 68.0 67.8
EU-28 70.5 71.4 72.1 72.2 70.7 70.3 70.2 69.8 69.4
EU-15 69.8 69.7 70.8 72.0 70.0 68.6 66.4 65.8 64.6
Slovenija

Ravni 5 do 8 82.6 83.1 83.7 83.7 82.8 82.2 82.0 81.8 81.7
EU-28 82.6 83.1 83.7 83.6 82.7 82.3 82.1 81.9 81.8
EU-15 86.6 87.8 87.5 87.5 88.1 86.6 85.5 84.2 82.4
Slovenija

Vir: Eurostat − LFS − Employment rates by sex, age and highest level of education attain-
ed, december 2014.

Stopnja brezposelnosti v povprečju EU in v Sloveniji pada z ravnjo izobrazbe (Pregle-
dnica 3). Leta 2013 je stopnja brezposelnosti terciarno izobraženih v Sloveniji znašala 6,1 %,
kar je nekoliko manj kot v EU (6,4 %).

V obdobju gospodarske ekspanzije (2004–2007) se je v Sloveniji stopnja brezposelnosti
oseb z ravnjo izobrazbe, ki je nižja od terciarne, zniževala precej hitreje kot pri terciarno iz-
obraženih, kjer je sicer vseskozi nižja. Konvergenca stopenj brezposelnosti je bila prekinjena
leta 2009, ko so se − sicer kasneje kot v povprečju EU, a v večji amplitudi − pokazali znaki
gospodarske recesije. V času gospodarske krize se je stopnja brezposelnosti manj izobraženih
stopnjevala precej hitreje kot pri terciarno izobraženih, kar je razprlo škarje med stopnja-
mi brezposelnosti glede na izobrazbo. Kljub temu, da je bila stopnja brezposelnosti terciar-
no izobraženih v Sloveniji leta 2013 pod ravnjo EU, je bilo njeno povečanje v času krize viš-
je kot v povprečju EU.

Tudi med terciarno izobraženimi so brezposelnosti najbolj izpostavljeni mladi. Sto-
pnja brezposelnosti mladih (25–29 let) diplomantov terciarnega študija je bila leta 2013 v
Sloveniji (15,5 %) znatno višja kot v povprečju EU (10,7 %). Med dejavniki neugodnega po-

78
   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85