Page 114 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 114
acqua madre e di spiaggia presso Pirano), ki ga je bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano), koji
leta 1890 pripravila skupina lokalnih veljakov.14 Projekt je 1890. godine pripremila grupa lokalnih uglednika14.
je predvideval postavitev kompleksa, ki bi ga sestavljali Projekt je predviđao postavljanje kompleksa koji bi se
hotel z 80 sobami in 120 ležišči, dormitorij s 30 sobami, sastojao od hotela sa 80 soba i 120 ležajeva, dormitorija
restavracija, kavarna, saloni za druženje ter kopališče za sa 30 soba, restorana, kavana, salona za druženje te kupa-
kopeli v slanici. Predvidena je bila tudi ureditev plaže lišta za kupke u slanoj vodi. Bilo je predviđeno i uređenje
za kopanje v morju z ločenima kopališčema za moške in plaže za kupanje u moru s odvojenim kupalištima za muš-
ženske. Projekt je prepričal nekaj vlagateljev, ki so bili karce i žene. Projekt je uvjerio nekoliko investitora koji
pripravljeni investirati v turizem in še istega leta je bila su bili spremni investirati u turizam i još iste je godine
ustanovljena delniška družba Stabilimento balneare Pira- osnovano dioničko društvo Stabilimento balneare Pirano
no (slv. Kopališče Piran), ki je dala zagon turističnemu (hrv. Kupalište Piran), koje je dalo zamah turističkom
razvoju Portoroža. Ustanovni kapital podjetja je znašal razvoju Portoroža. Osnivački kapital tvrtke iznosio je
130.000 goldinarjev in je bil razdeljen na 1.300 delnic. Na 130.000 goldinara te je bio podijeljen na 1.300 dionica. Na
ustanovni skupščini podjetja je sodelovalo 70 delničar- osnivačkoj skupštini tvrtke sudjelovalo je 70 dioničara,
jev, največji med njimi pa je bila solinarska zadruga, ki a najveći je među njima bila zadruga proizvođača soli,
je imela v lasti 380 delnic.15 Projekt v praksi ni zaživel v koja je u vlasništvu imala 380 dionica15. Projekt u praksi
takšnem obsegu, kot je bil načrtovan. Leta 1891 odprt ho- nije zaživio u opsegu u kojem je bio planiran. Hotel Allo
tel Allo Stabilimento Balneare (kasneje imenovan Hotel Stabilimento Balneare (kasnije nazvan Hotel Portorose –
Portorose – glej sliko 1) in novo kopališče sta bila manjša vidi sliku 1) i novo kupalište, otvoreni 1891. godine, bili
od načrtovanega, a zato nič manj pomembna za nadaljnji su manji nego što je planirano, ali zato ništa manje važni
razvoj kraja.16 Štejemo ga lahko za prvi pravi turistični za daljnji razvoj mjesta16. Možemo ga smatrati prvim pra-
hotel na slovenski obali, saj je bil zgrajen z namenom vim turističkim hotelom na slovenskoj obali, s obzirom
privabljanja obiskovalcev in ni bil namenjen za nudenje da je bio izgrađen u svrhu privlačenja posjetitelja i nije
prenočišč naključnim popotnikom. Po izgradnji hotela, ki bio namijenjen ponudi prenoćišta slučajnim putnicima.
je razpolagal s skupno 70 sobami, je podjetje iskalo izku- Nakon izgradnje hotela, koji je raspolagao s ukupno 70
šenega hotelirja, ki bi objekt prevzel v upravljanje. Leta soba, tvrtka je tražila iskusnog hotelijera koji bi preuzeo
1893 je hotel prevzel v upravljanje Gulielmo O. Frediani u upravljanje objektom. Godine 1893. upravljanje hotelom
(1857–1937), ki je dotlej vodil tržaški hotel Hotel de la preuzeo je Gulielmo O. Frediani (1857. – 1937.), koji je
Ville. Z vodenjem tega hotela je Frediani začel desetletja do tada vodio tršćanski Hotel de la Ville. Vođenjem tog
dolgo kariero portoroškega hotelirja. Leta 1897 je bilo v hotela Frediani je započeo desetljeće dugu karijeru porto-
Portorožu zgrajeno tudi okrevališče za oficirje avstrijske roškog hotelijera. Godine 1897. u Portorožu je izgrađeno
vojske, K.ü.k. Militär-Curhaus, ki ga je postavila družba i oporavilište za oficire austrijske vojske, K. ü. k. Militär-
Weissen Kreuze. Okrevališče je lahko sprejelo do dvajset Curhaus, koji je postavilo društvo Weissen Kreuze. Opo-
oseb, postavljeno pa je bilo zahodno od termalnega ko- ravilište je moglo primiti do dvadeset osoba, a nalazilo se
pališča ob cesti proti Piranu.17 Ob njej je istočasno svojo zapadno od termalnog kupališta uz cestu prema Piranu17.
počitniško vilo zgradil tudi general avstrijske vojske Wil- U isto je vrijeme uz njega svoju vilu za odmor izgradio i
helm von Reinländer.18 Istega leta (1897) je bil Portorož general austrijske vojske Wilhelm von Reinländer18. Iste
s svojo okolico uradno proglašen za zdraviliški okraj. Z je godine (1897.) Portorož sa svojom okolicom službeno
odlokom je bila ustanovljena zdraviliška komisija, ki je proglašen lječilišnim krajem. Donesena je odluka o osni-
postala odgovorna za nadaljnji razvoj kraja, predpisan vanju Lječilišne komisije, koja je postala odgovorna za
je bil zdraviliški red, uvedena pa je bila tudi zdraviliška daljnji razvoj mjesta, doneseni su zdravstveni propisi, a
(turistična) taksa.19 uvedena je i zdravstvena (turistička) pristojba19.
114
leta 1890 pripravila skupina lokalnih veljakov.14 Projekt je 1890. godine pripremila grupa lokalnih uglednika14.
je predvideval postavitev kompleksa, ki bi ga sestavljali Projekt je predviđao postavljanje kompleksa koji bi se
hotel z 80 sobami in 120 ležišči, dormitorij s 30 sobami, sastojao od hotela sa 80 soba i 120 ležajeva, dormitorija
restavracija, kavarna, saloni za druženje ter kopališče za sa 30 soba, restorana, kavana, salona za druženje te kupa-
kopeli v slanici. Predvidena je bila tudi ureditev plaže lišta za kupke u slanoj vodi. Bilo je predviđeno i uređenje
za kopanje v morju z ločenima kopališčema za moške in plaže za kupanje u moru s odvojenim kupalištima za muš-
ženske. Projekt je prepričal nekaj vlagateljev, ki so bili karce i žene. Projekt je uvjerio nekoliko investitora koji
pripravljeni investirati v turizem in še istega leta je bila su bili spremni investirati u turizam i još iste je godine
ustanovljena delniška družba Stabilimento balneare Pira- osnovano dioničko društvo Stabilimento balneare Pirano
no (slv. Kopališče Piran), ki je dala zagon turističnemu (hrv. Kupalište Piran), koje je dalo zamah turističkom
razvoju Portoroža. Ustanovni kapital podjetja je znašal razvoju Portoroža. Osnivački kapital tvrtke iznosio je
130.000 goldinarjev in je bil razdeljen na 1.300 delnic. Na 130.000 goldinara te je bio podijeljen na 1.300 dionica. Na
ustanovni skupščini podjetja je sodelovalo 70 delničar- osnivačkoj skupštini tvrtke sudjelovalo je 70 dioničara,
jev, največji med njimi pa je bila solinarska zadruga, ki a najveći je među njima bila zadruga proizvođača soli,
je imela v lasti 380 delnic.15 Projekt v praksi ni zaživel v koja je u vlasništvu imala 380 dionica15. Projekt u praksi
takšnem obsegu, kot je bil načrtovan. Leta 1891 odprt ho- nije zaživio u opsegu u kojem je bio planiran. Hotel Allo
tel Allo Stabilimento Balneare (kasneje imenovan Hotel Stabilimento Balneare (kasnije nazvan Hotel Portorose –
Portorose – glej sliko 1) in novo kopališče sta bila manjša vidi sliku 1) i novo kupalište, otvoreni 1891. godine, bili
od načrtovanega, a zato nič manj pomembna za nadaljnji su manji nego što je planirano, ali zato ništa manje važni
razvoj kraja.16 Štejemo ga lahko za prvi pravi turistični za daljnji razvoj mjesta16. Možemo ga smatrati prvim pra-
hotel na slovenski obali, saj je bil zgrajen z namenom vim turističkim hotelom na slovenskoj obali, s obzirom
privabljanja obiskovalcev in ni bil namenjen za nudenje da je bio izgrađen u svrhu privlačenja posjetitelja i nije
prenočišč naključnim popotnikom. Po izgradnji hotela, ki bio namijenjen ponudi prenoćišta slučajnim putnicima.
je razpolagal s skupno 70 sobami, je podjetje iskalo izku- Nakon izgradnje hotela, koji je raspolagao s ukupno 70
šenega hotelirja, ki bi objekt prevzel v upravljanje. Leta soba, tvrtka je tražila iskusnog hotelijera koji bi preuzeo
1893 je hotel prevzel v upravljanje Gulielmo O. Frediani u upravljanje objektom. Godine 1893. upravljanje hotelom
(1857–1937), ki je dotlej vodil tržaški hotel Hotel de la preuzeo je Gulielmo O. Frediani (1857. – 1937.), koji je
Ville. Z vodenjem tega hotela je Frediani začel desetletja do tada vodio tršćanski Hotel de la Ville. Vođenjem tog
dolgo kariero portoroškega hotelirja. Leta 1897 je bilo v hotela Frediani je započeo desetljeće dugu karijeru porto-
Portorožu zgrajeno tudi okrevališče za oficirje avstrijske roškog hotelijera. Godine 1897. u Portorožu je izgrađeno
vojske, K.ü.k. Militär-Curhaus, ki ga je postavila družba i oporavilište za oficire austrijske vojske, K. ü. k. Militär-
Weissen Kreuze. Okrevališče je lahko sprejelo do dvajset Curhaus, koji je postavilo društvo Weissen Kreuze. Opo-
oseb, postavljeno pa je bilo zahodno od termalnega ko- ravilište je moglo primiti do dvadeset osoba, a nalazilo se
pališča ob cesti proti Piranu.17 Ob njej je istočasno svojo zapadno od termalnog kupališta uz cestu prema Piranu17.
počitniško vilo zgradil tudi general avstrijske vojske Wil- U isto je vrijeme uz njega svoju vilu za odmor izgradio i
helm von Reinländer.18 Istega leta (1897) je bil Portorož general austrijske vojske Wilhelm von Reinländer18. Iste
s svojo okolico uradno proglašen za zdraviliški okraj. Z je godine (1897.) Portorož sa svojom okolicom službeno
odlokom je bila ustanovljena zdraviliška komisija, ki je proglašen lječilišnim krajem. Donesena je odluka o osni-
postala odgovorna za nadaljnji razvoj kraja, predpisan vanju Lječilišne komisije, koja je postala odgovorna za
je bil zdraviliški red, uvedena pa je bila tudi zdraviliška daljnji razvoj mjesta, doneseni su zdravstveni propisi, a
(turistična) taksa.19 uvedena je i zdravstvena (turistička) pristojba19.
114
