Page 119 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 119
Tabela 2: Število hotelskih objektov in sob v obmorskih krajih, 1911–1914
Tablica 2: Broj hotelskih objekata i soba u primorskim mjestima, 1911. – 1914.
Leto/Godina 191138 191239 191340 191441
Kraj/Mjesto Število/Broj Število/Broj Število/Broj Število/Broj
Koper
Izola hotelov sob hotelov sob hotelov sob hotelov sob
Piran
Portorož 5 17 5 17 5 17 6 27
Strunjan
SKUPAJ/UKUPNO 39 39 4 47 4 47
5 48 5 48 5 48 5 48
18 484 20 514 20 514 23 559
-- -- 3 33 3 33
31 558 33 588 37 659 41 714
3. Obdobje med dvema vojnama 3. Razdoblje između dvaju ratova
Izbruh prve svetovne vojne je ustavil nadaljnji razvoj Izbijanje Prvoga svjetskog rata zaustavilo je daljnji razvoj
turizma. V času vojne so hoteli v različnih turističnih turizma. U vrijeme rata hoteli u različitim turističkim
krajih večinoma služili kot bolnišnice in okrevališča za mjestima većinom su služili kao bolnice i oporavilišta za
vojake in oficirje, zato v tem obdobju ne moremo govoriti vojnike i oficire, zato u tom razdoblju ne možemo govoriti
o pravem turizmu. Namembnost posameznih hotelskih o pravom turizmu. Namjena pojedinih hotelskih objekata
objektov v slovenski Istri v času prve svetovne vojne ni u slovenskoj Istri u doba Prvoga svjetskog rata nije pozna-
znana. Po koncu vojne, ko je Istra prišla pod italijansko ta. Nakon završetka rata, kada je Istra došla pod talijan-
oblast, so nove politične razmere vplivale tudi na turizem. sku vlast, nova politička situacija utjecala je i na turizam.
Spremenili sta se lastniška struktura podjetij in struktura Promijenile su se vlasničke strukture tvrtki te struktura
ter obseg turističnega povpraševanja. Vodilno portoroško i obim turističke potražnje. Vodeća portoroška hotelska
hotelsko podjetje Portorose je prešlo v roke tržaške ladjar- tvrtka Portorose prešla je u ruke tršćanske brodarske
ske družine Cosulich.42 obitelji Cosulich42.
V začetku leta 1920 je bila ponudba nastanitvenih obratov Početkom 1920-ih godina ponuda smještajnih kapaciteta
na slovenski obali približno enaka predvojnemu obsegu. na slovenskoj obali bila je približno izjednačena s predrat-
V uradnem vodniku, ki ga je izdala italijanski državni za- nim opsegom. U službenom vodiču, koji je izdao talijan-
vod za turizem za leto 1922, je v Kopru omenjenih sedem ski državni zavod za turizam za 1922. godinu, u Kopru
nastanitvenih objektov s skupno 15 sobami in 27 ležišči, v je bilo navedeno sedam smještajnih objekata s ukupno 15
Izoli pet objektov z 62 sobami in 109 ležišči, v Strunjanu soba i 27 ležajeva, u Izoli pet objekata sa 62 sobe i 109
3 objekti s 36 sobami in 64 ležišči, v Fiesi en objekt s ležajeva, u Strunjanu tri objekta sa 36 soba i 64 ležajeva,
petimi sobami in sedmimi ležišči. V Piranu sta delovala u Fiesi jedan objekt s pet soba i sedam ležajeva. U Piranu
dva hotela s skupno 16 sobami in 27 ležišči, v Portorožu su bila otvorena dva hotela s ukupno 16 soba i 27 ležajeva,
pa 18 hotelov in penzionov s skupno zmogljivostjo 580 a u Portorožu 18 hotela i pansiona s ukupnim kapacitetom
sob in skoraj 800 ležišči.43 Turistično povpraševanje se je od 580 soba i gotovo 800 ležajeva43. Turistička potražnja
kmalu začelo povečevati, temu pa je sledila tudi ponudba ubrzo se počela povećavati, a nakon toga je uslijedila i
namestitvenih zmogljivosti (Tabela 3). Te so se povečeva- ponuda smještajnih kapaciteta (tablica 3). Povećavali su
le predvsem v Portorožu, kjer se je število sob v hotelih se prije svega u Portorožu, gdje se broj soba u hotelima i
in penzionih do leta 1929 povzpelo na skoraj tisoč, kar je pansionima do 1929. godine popeo na gotovo tisuću, što
119
Tablica 2: Broj hotelskih objekata i soba u primorskim mjestima, 1911. – 1914.
Leto/Godina 191138 191239 191340 191441
Kraj/Mjesto Število/Broj Število/Broj Število/Broj Število/Broj
Koper
Izola hotelov sob hotelov sob hotelov sob hotelov sob
Piran
Portorož 5 17 5 17 5 17 6 27
Strunjan
SKUPAJ/UKUPNO 39 39 4 47 4 47
5 48 5 48 5 48 5 48
18 484 20 514 20 514 23 559
-- -- 3 33 3 33
31 558 33 588 37 659 41 714
3. Obdobje med dvema vojnama 3. Razdoblje između dvaju ratova
Izbruh prve svetovne vojne je ustavil nadaljnji razvoj Izbijanje Prvoga svjetskog rata zaustavilo je daljnji razvoj
turizma. V času vojne so hoteli v različnih turističnih turizma. U vrijeme rata hoteli u različitim turističkim
krajih večinoma služili kot bolnišnice in okrevališča za mjestima većinom su služili kao bolnice i oporavilišta za
vojake in oficirje, zato v tem obdobju ne moremo govoriti vojnike i oficire, zato u tom razdoblju ne možemo govoriti
o pravem turizmu. Namembnost posameznih hotelskih o pravom turizmu. Namjena pojedinih hotelskih objekata
objektov v slovenski Istri v času prve svetovne vojne ni u slovenskoj Istri u doba Prvoga svjetskog rata nije pozna-
znana. Po koncu vojne, ko je Istra prišla pod italijansko ta. Nakon završetka rata, kada je Istra došla pod talijan-
oblast, so nove politične razmere vplivale tudi na turizem. sku vlast, nova politička situacija utjecala je i na turizam.
Spremenili sta se lastniška struktura podjetij in struktura Promijenile su se vlasničke strukture tvrtki te struktura
ter obseg turističnega povpraševanja. Vodilno portoroško i obim turističke potražnje. Vodeća portoroška hotelska
hotelsko podjetje Portorose je prešlo v roke tržaške ladjar- tvrtka Portorose prešla je u ruke tršćanske brodarske
ske družine Cosulich.42 obitelji Cosulich42.
V začetku leta 1920 je bila ponudba nastanitvenih obratov Početkom 1920-ih godina ponuda smještajnih kapaciteta
na slovenski obali približno enaka predvojnemu obsegu. na slovenskoj obali bila je približno izjednačena s predrat-
V uradnem vodniku, ki ga je izdala italijanski državni za- nim opsegom. U službenom vodiču, koji je izdao talijan-
vod za turizem za leto 1922, je v Kopru omenjenih sedem ski državni zavod za turizam za 1922. godinu, u Kopru
nastanitvenih objektov s skupno 15 sobami in 27 ležišči, v je bilo navedeno sedam smještajnih objekata s ukupno 15
Izoli pet objektov z 62 sobami in 109 ležišči, v Strunjanu soba i 27 ležajeva, u Izoli pet objekata sa 62 sobe i 109
3 objekti s 36 sobami in 64 ležišči, v Fiesi en objekt s ležajeva, u Strunjanu tri objekta sa 36 soba i 64 ležajeva,
petimi sobami in sedmimi ležišči. V Piranu sta delovala u Fiesi jedan objekt s pet soba i sedam ležajeva. U Piranu
dva hotela s skupno 16 sobami in 27 ležišči, v Portorožu su bila otvorena dva hotela s ukupno 16 soba i 27 ležajeva,
pa 18 hotelov in penzionov s skupno zmogljivostjo 580 a u Portorožu 18 hotela i pansiona s ukupnim kapacitetom
sob in skoraj 800 ležišči.43 Turistično povpraševanje se je od 580 soba i gotovo 800 ležajeva43. Turistička potražnja
kmalu začelo povečevati, temu pa je sledila tudi ponudba ubrzo se počela povećavati, a nakon toga je uslijedila i
namestitvenih zmogljivosti (Tabela 3). Te so se povečeva- ponuda smještajnih kapaciteta (tablica 3). Povećavali su
le predvsem v Portorožu, kjer se je število sob v hotelih se prije svega u Portorožu, gdje se broj soba u hotelima i
in penzionih do leta 1929 povzpelo na skoraj tisoč, kar je pansionima do 1929. godine popeo na gotovo tisuću, što
119
