Page 220 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 220
za restavracijo, obnovljena pa sta bila tudi dnevni in bili su obnovljeni i dnevni i noćni bar. Hotel je predstav-
nočni bar. Hotel je predstavljal največji objekt na območju ljao najveći objekt na području Slobodnog teritorija Trsta
Svobodnega tržaškega ozemlja (STO).119 (STT)119.
S ciljem čim hitrejše vzpostavitve mreže gostinskih S ciljem čim bržeg uspostavljanja mreže ugostiteljskih po-
ponudnikov so v tem obdobju izvedli naslednje ukrepe: nuditelja, provedene su sljedeće mjere: nad većim objek-
nad večjimi obrati vzpostavili nadzor in jih obravnavali tima uspostavljen je nadzor te su tretirani kao objekti od
kot objekte družbenega značaja; od nekaterih lastnikov društvenog značaja; od nekih vlasnika „važnijih“ objekata
»pomembnejših« obratov zahtevali, da jih obnovijo in zahtijevalo se da ih obnove i otvore; u nekim slučajevima
odprejo; v nekaterih primerih so obrate sporazumno pre- objekti su sporazumno preuzeti; određene je objekte na
vzeli; določene obrate pa je na podlagi posebnih odlokov temelju posebnih odluka preuzeo Zavod za ubrzavanje
prevzel Zavod za pospeševanje gospodarstva,120 ki je v gospodarstva120, koji je u okviru IONO-a bio zadužen
okviru IOLO skrbel za izvajanje posebnih gospodarskih za izvođenje posebnih gospodarskih zadaća na područ-
nalog na območju Istrskega okrožja. Iz podatkov, prika- ju Istarskog okruga. Iz podataka prikazanih u tablici u
zanih v spodnji tabeli (Tabela 1) je razvidno, da so bili nastavku (tablica 1) evidentno je da su 1939. godine svi
leta 1939 vsi obrati (skupno 145) izključno v zasebni lasti, objekti (ukupno 145) bili isključivo u privatnom vlasniš-
medtem ko je leta 1950 število zasebnih in družbenih ize- tvu, dok je 1950. godine broj privatnih i društvenih bio
načeno, leta 1954 pa je bilo od skupno 97 obratov le še 39 izjednačen, a 1954. godine od ukupno 97 objekata samo je
obratov v zasebni lasti.121 još 39 objekata bilo u privatnom vlasništvu121.
Tabela 1: Število gostinskih obratov po vrstah v obdobju 1939–1954 v OLO Koper122
Tablica 1: Broj ugostiteljskih objekata po vrstama u razdoblju od 1939. do 1954. u ONO-u Kopar122
Leto Skupaj Hoteli in Restavracije in Bifeji Kavarne in Menze Slaščičarne
Godina obrati prenočišča gostilne Bifei bari Slastičarnice
Ukupno -
1939 objekti Hoteli i Restorani i - Kavane i 1 -
1947 prenoćišta gostionice - barovi 1 -
1950 145 6 - 4
1954 - - 8 - 4
109
3 - -
100
13 72 4
97
10 70 5
Poleg turistične (gostinske) infrastrukture pa je bila v Osim turističke (ugostiteljske) infrastrukture, u vrlo je
zelo slabem stanju tudi vsa ostala javna infrastruktura, lošem stanju bila i sva ostala javna infrastruktura potreb-
potrebna za gostinsko dejavnost. Zaradi lažje dobave so na za ugostiteljsku djelatnost. Radi lakše nabave bile su
bile ustanovljene posebne zadruge, ki so skrbele za do- osnovane posebne zadruge, koje su vodile brigu o nabavi
bavo posameznih vrst artiklov iz Jugoslavije ter živilske pojedinih vrsta artikala iz Jugoslavije te prehrambene do-
nakaznice, kasneje pa tudi posojilnice in obrtne zadru- značnice, a kasnije i kreditne i obrtne zadruge123. Poseban
ge.123 Posebno težavo je predstavljala uvedba Jugo lire, ki je problem predstavljalo uvođenje jugoslavenske lire, koju
je sosednja cona A ni priznavala. Podatki pričajo o tem, susjedna zona A nije priznavala. Podaci svjedoče o tome
da predvojnega obrtniškega sektorja v petdesetih letih da predratnoga obrtničkog sektora u pedesetim godinama
prejšnjega stoletja skoraj ni bilo več.124 Upad števila PGO prošlog stoljeća gotovo nije niti bilo124. Pad broja PUO-ova
u pedesetim godinama zorno prikazuje tablica 1. Razvojna
220
nočni bar. Hotel je predstavljal največji objekt na območju ljao najveći objekt na području Slobodnog teritorija Trsta
Svobodnega tržaškega ozemlja (STO).119 (STT)119.
S ciljem čim hitrejše vzpostavitve mreže gostinskih S ciljem čim bržeg uspostavljanja mreže ugostiteljskih po-
ponudnikov so v tem obdobju izvedli naslednje ukrepe: nuditelja, provedene su sljedeće mjere: nad većim objek-
nad večjimi obrati vzpostavili nadzor in jih obravnavali tima uspostavljen je nadzor te su tretirani kao objekti od
kot objekte družbenega značaja; od nekaterih lastnikov društvenog značaja; od nekih vlasnika „važnijih“ objekata
»pomembnejših« obratov zahtevali, da jih obnovijo in zahtijevalo se da ih obnove i otvore; u nekim slučajevima
odprejo; v nekaterih primerih so obrate sporazumno pre- objekti su sporazumno preuzeti; određene je objekte na
vzeli; določene obrate pa je na podlagi posebnih odlokov temelju posebnih odluka preuzeo Zavod za ubrzavanje
prevzel Zavod za pospeševanje gospodarstva,120 ki je v gospodarstva120, koji je u okviru IONO-a bio zadužen
okviru IOLO skrbel za izvajanje posebnih gospodarskih za izvođenje posebnih gospodarskih zadaća na područ-
nalog na območju Istrskega okrožja. Iz podatkov, prika- ju Istarskog okruga. Iz podataka prikazanih u tablici u
zanih v spodnji tabeli (Tabela 1) je razvidno, da so bili nastavku (tablica 1) evidentno je da su 1939. godine svi
leta 1939 vsi obrati (skupno 145) izključno v zasebni lasti, objekti (ukupno 145) bili isključivo u privatnom vlasniš-
medtem ko je leta 1950 število zasebnih in družbenih ize- tvu, dok je 1950. godine broj privatnih i društvenih bio
načeno, leta 1954 pa je bilo od skupno 97 obratov le še 39 izjednačen, a 1954. godine od ukupno 97 objekata samo je
obratov v zasebni lasti.121 još 39 objekata bilo u privatnom vlasništvu121.
Tabela 1: Število gostinskih obratov po vrstah v obdobju 1939–1954 v OLO Koper122
Tablica 1: Broj ugostiteljskih objekata po vrstama u razdoblju od 1939. do 1954. u ONO-u Kopar122
Leto Skupaj Hoteli in Restavracije in Bifeji Kavarne in Menze Slaščičarne
Godina obrati prenočišča gostilne Bifei bari Slastičarnice
Ukupno -
1939 objekti Hoteli i Restorani i - Kavane i 1 -
1947 prenoćišta gostionice - barovi 1 -
1950 145 6 - 4
1954 - - 8 - 4
109
3 - -
100
13 72 4
97
10 70 5
Poleg turistične (gostinske) infrastrukture pa je bila v Osim turističke (ugostiteljske) infrastrukture, u vrlo je
zelo slabem stanju tudi vsa ostala javna infrastruktura, lošem stanju bila i sva ostala javna infrastruktura potreb-
potrebna za gostinsko dejavnost. Zaradi lažje dobave so na za ugostiteljsku djelatnost. Radi lakše nabave bile su
bile ustanovljene posebne zadruge, ki so skrbele za do- osnovane posebne zadruge, koje su vodile brigu o nabavi
bavo posameznih vrst artiklov iz Jugoslavije ter živilske pojedinih vrsta artikala iz Jugoslavije te prehrambene do-
nakaznice, kasneje pa tudi posojilnice in obrtne zadru- značnice, a kasnije i kreditne i obrtne zadruge123. Poseban
ge.123 Posebno težavo je predstavljala uvedba Jugo lire, ki je problem predstavljalo uvođenje jugoslavenske lire, koju
je sosednja cona A ni priznavala. Podatki pričajo o tem, susjedna zona A nije priznavala. Podaci svjedoče o tome
da predvojnega obrtniškega sektorja v petdesetih letih da predratnoga obrtničkog sektora u pedesetim godinama
prejšnjega stoletja skoraj ni bilo več.124 Upad števila PGO prošlog stoljeća gotovo nije niti bilo124. Pad broja PUO-ova
u pedesetim godinama zorno prikazuje tablica 1. Razvojna
220
