Page 218 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 218
Po drugi svetovni vojni – od leta 1945 do leta 1954 4. Nakon Drugoga svjetskog rata – od 1945. do 1954.
godine
4.1 Razvoj prehrambnega gostinstva po letu 1945
4. 1 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva nakon 1945.
Gostinstvo je bilo, tako kot vse gospodarske panoge v po- godine
vojnem obdobju, odvisno od generalnih odločitev politike,
saj je bilo treba na celotnem območju na novo vzpostaviti Ugostiteljstvo je, kao i sve gospodarske grane u poslijerat-
zakonodajno in izvršilno oblast.102 Na državni ravni je za nom razdoblju, ovisilo o generalnim odlukama politike,
turizem skrbel Odsek za turizem v okviru Oddelka za zato što je na cijelom području bilo potrebno ponovno
trgovino na Ministrstvu za trgovino in preskrbo Ljudske uspostaviti zakonodavnu i izvršnu vlast102. Na državnoj je
RS, na lokalni ravni pa je za razvoj gostinstva skrbel razini za turizam bio zadužen Odsjek za turizam u okviru
Istrski okrožni ljudski odbor (IOLO). Za uresničevanje Odjela za trgovinu Ministarstva trgovine i opskrbe Na-
konkretnih razvojnih politik na terenu so bili zadolženi rodne RS, a na lokalnoj je razini za razvoj ugostiteljstva
posebni referenti pri Okrajnih ljudskih odborih (OLO).103 bio zadužen Istarski okružni narodni odbor (IONO). Za
Pri tem je treba omeniti, da je bila Istra gospodarsko, ostvarivanje konkretnih razvojnih politika na terenu bili
kulturno in kadrovsko zelo zaostala, saj je bila pod Italijo su zaduženi posebni referenti u Okružnim narodnim od-
vsa inteligenca in večina obrtnikov iz vrst italijanske na- borima (ONO)103. Pritom je potrebno spomenuti da je Istra
rodnosti, ki je večinoma emigrirala. Iz evidence zadnjega bila gospodarski, kulturno i kadrovski vrlo zaostala, jer
prostovoljnega izselitvenega vala leta 1954 je razvidna je pod Italijom sva inteligencija i većina obrtnika bila iz
tudi poklicna struktura izseljencev. Ta nam razkriva, da je redova talijanske nacionalnosti, koja je većinom emigrira-
bilo dobro desetletje po kapitulaciji Italije med izseljenci, la. Iz evidencije zadnjega – dobrovoljnog vala iseljavanja
ki so prostovoljno zapustili cono B: 13 gostilničarjev, 4 1954. godine razabire se i profesionalna struktura iselje-
gostilničarke, 3 slaščičarji, 20 natakarjev, 6 kuharjev, 4 nika. Otkriva nam da je nešto više od deset godina nakon
kuharske pomočnice, 3 kuharice, 2 barista, 1 pek in sla- kapitulacije Italije među iseljenicima koji su dobrovoljno
ščičar, 1 kavarnar, 1 hotelir, 1 hotelirka.104 Ker so bili novi napustili zonu B bilo: 13 gostioničara, četiri gostioničar-
odborniki, ki so delovali v okviru OLO večinoma neizo- ke, tri slastičara, 20 konobara, šest kuhara, četiri kuhar-
braženi, so problem reševali z aktivnim šolanjem kadra ske pomoćnice, tri kuharice, dva šankera, jedan pekar i
v upravno-političnih šolah, z doseljevanjem delavcev iz slastičar, jedan vlasnik kavane, jedan hotelijer i jedna ho-
drugih krajev Jugoslavije ter vzpostavitvijo nove mreže telijerka104. Budući da su novi odbornici koji su djelovali
šol. 105 u okviru ONO-a bili većinom neuki, problem je rješavan
aktivnim školovanjem kadra u upravno-političkim škola-
Eno prvih povojnih strokovnih posvetovanj – Obči zbor ma, doseljavanjem radnika iz drugih krajeva Jugoslavije
hotelirjev in gostilničarjev, je bil v Portorožu že 15. ma- te uspostavljanjem nove mreže škola 105.
ja 1946.106 Istega leta so opravljeni tudi prvi strokovni
pregledi stanj gostinskih objektov,107 saj so bili ti v zelo Jedno od prvih poslijeratnih stručnih savjetovanja, Go-
slabem tehničnem stanju108 in skoraj brez inventarja.109 dišnja skupština hotelijera i gostioničara, održalo se u
Pri tem velja poudariti, da so nove jugoslovanske obla- Portorožu već 15. svibnja 1946.106. Iste su godine obavljeni
sti orodja, surovine in inventar iz večjih podjetij (tudi i prvi stručni pregledi stanja ugostiteljskih objekata107, s
turističnih) odpeljali na Hrvaško.110 Stanje gostinskih obzirom na to da su bili u vrlo lošem tehničkom stanju108
obratov je razvidno iz zapisnikov o problematiki gostin- i gotovo bez inventara109. Pritom valja naglasiti da su no-
stva in turizma. Zapisnik iz leta 1955 povzema povojno ve jugoslavenske vlasti alate, sirovine i inventar iz većih
problematiko gostinstva in stanje v portoroškem hotelu tvrtki (turističkih također) odvezle u Hrvatsku110. Stanje
Central opisuje z naslednjimi besedami: »kuhinja v ho- ugostiteljskih objekata pokazuje zapisnik o problematici

218
   213   214   215   216   217   218   219   220   221   222   223