Page 339 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 339
Prvi koraki k boljšemu poznavanju
jadranskega prostora
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka
Independent researcher
Po dolgih letih, ko sem se ukvarjala z glasbeniki in z glasbenim življenjem v
narodnostno mešanem Trstu, sem se končno odločila, da naredim prve ko-
rake k boljšemu poznavanju Jadranskega prostora. To je prostor, ki ga obi-
čajno obravnavamo ločeno, vzhodni in zahodni del, ker imamo jezikovno
pregrado, ki ni zanemarljiva, in danes so tu prisotne različne države.
K temu raziskovanju me je spodbudila reportaža, ki sva jo pripravile
s kolegico za TV Koper-Capodistria: ob simpoziju o italijansko-dalmatin-
ski literaturi sem odkrila zlato jamo za raziskovalce, marsikateri intelektu-
alec je namreč bistveno pripomogel k razvoju in širjenju italijanske litera-
ture. To dejstvo mi je dalo misliti in rezultat mojih razmišljanj je bil, da se
je verjetno tudi v glasbi dogajalo podobno.
Seveda je zahodni del bolj poznan, v raznih mednarodnih priročni-
kih in leksikonih dobimo več podatkov o glasbenikih, ki so tule delovali.
Vzhodni del pa je manj prisoten in običajno so raziskave v krajevnem jezi-
ku (slovenščina ali hrvaščina), torej težje dosegljive mednarodni akadem-
ski javnosti.
Kot primer te različne obravnave in različnega slovesa ter poznavanja
glasbenikov po navadi navajam primer dveh skladateljev in dveh dirigen-
tov:
Luigi Dallapiccola, rojen v Pazinu , 3. februarja 1904 in umrl v Fi-
rencah, 19. februarja 1975, leta 1922 gre iz rojstnega Pazina v Firen-
ze.
337
jadranskega prostora
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka
Independent researcher
Po dolgih letih, ko sem se ukvarjala z glasbeniki in z glasbenim življenjem v
narodnostno mešanem Trstu, sem se končno odločila, da naredim prve ko-
rake k boljšemu poznavanju Jadranskega prostora. To je prostor, ki ga obi-
čajno obravnavamo ločeno, vzhodni in zahodni del, ker imamo jezikovno
pregrado, ki ni zanemarljiva, in danes so tu prisotne različne države.
K temu raziskovanju me je spodbudila reportaža, ki sva jo pripravile
s kolegico za TV Koper-Capodistria: ob simpoziju o italijansko-dalmatin-
ski literaturi sem odkrila zlato jamo za raziskovalce, marsikateri intelektu-
alec je namreč bistveno pripomogel k razvoju in širjenju italijanske litera-
ture. To dejstvo mi je dalo misliti in rezultat mojih razmišljanj je bil, da se
je verjetno tudi v glasbi dogajalo podobno.
Seveda je zahodni del bolj poznan, v raznih mednarodnih priročni-
kih in leksikonih dobimo več podatkov o glasbenikih, ki so tule delovali.
Vzhodni del pa je manj prisoten in običajno so raziskave v krajevnem jezi-
ku (slovenščina ali hrvaščina), torej težje dosegljive mednarodni akadem-
ski javnosti.
Kot primer te različne obravnave in različnega slovesa ter poznavanja
glasbenikov po navadi navajam primer dveh skladateljev in dveh dirigen-
tov:
Luigi Dallapiccola, rojen v Pazinu , 3. februarja 1904 in umrl v Fi-
rencah, 19. februarja 1975, leta 1922 gre iz rojstnega Pazina v Firen-
ze.
337
