Page 341 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 341
prvi kor aki k boljšemu poznavanju jadr anskega prostor a
gnana (1523–91), njemu je posvetil svoja dela. Pisal je maše, motete
in tudi posvetne skladbe. Bodisi sakralne kot posvetne skladbe so
zelo dobro napisane. Tako da ga lahko označimo verjetno kot naj-
boljšega skladatelja med hrvaškimi kolegi in gotovo enega najbolj
prefinjenih skladateljev v obdobju »prime pratice«.
Francesco Usper (Spongia o Sponga) (Rovinj, 1. november 1561–Be-
netke, 24. februar 1641). Rojen v Rovinju, se je preselil v Benet-
ke že pred letom 1586, ko je postal član sole Scuola Grande di San
Giovanni Evangelista. Večino življenja je deloval kot organist in
Kappelmeister v cerkvi San Salvador. Učenec Andree Gabrielija je
postal precej slaven, toliko da je sodeloval pri Messa da Requiem
(danes pogrešana) z Giovannijem Battista Grillom in Claudiem
Monteverdijem, pri maši, ki so jo napisali za Cosima II. de‘ Medi-
ci; deloval je tudi kot organist v basiliki di San Marco med letoma
1622 in 1623.
Johannes Lucacich, v italijanščini Marco Giovanni Lucacich, v la-
tinščini Marcus Joannes Lucacich, v hrvaščini Marko Ivan Luka-
čić, znan tudi z imenom Luccacich (Šibenik, cca. 1587–Split, 20.
september 1648), skladatelj, ki je živel v Dalmaciji med Beneško
vlado. Postal je frančiškan. Leta 1600 je prišel v Italijo in študi-
ral glasbo in teologijo, leta 1615 je Magister Musices. Leta 1618 se je
vrnil v Šibenik in dve leti pozneje se je preselil v Split, kjer je vo-
dil glasbeno življenje v katedrali do smrti. Bil je pomemben pred-
stavnik glasbenega življenja v Dalmaciji in s Tommasom Cecchi-
nom je uvedel monodijo v dalmatinski sakralni glasbi. Napisal je
»Sacrae cantiones singulis binis ternis quaternis quinisque voci-
bus concinendae«, Venezia, A. Gardano, 1620, zbirka, ki vključu-
je 27 motetov (1 a 5 glasov in orgle) med temi tudi Domine, puer
meus, triglasni oratorij v obliki dialoga.
Tommaso Cecchini ali Cecchino, rodil se je v Veroni med letoma
1580 in 1582, se preselil okrog leta 1603 v Dalmacijo, kjer zgleda,
da je ostal celo življenje. Reese piše, da je „Cecchino skupaj s Schi-
avettichem najvidnejši predstavnik velikega razvoja dalmatinske
glasbe, ki se je začel ob polovici 16. stoletja pod vplivom italijan-
ske šole.“ Tako kot drugi njegovi kolegi, ki so prišli pred njim se je
veronski glasbenik vključil v kulturno sredino, ki je bila – čeprav
je ponujala težke življenjske okoliščine zaradi nenehnih turških
invazij in pomanjkanja plemiškega mecenstva –plodni teritorij za
339
gnana (1523–91), njemu je posvetil svoja dela. Pisal je maše, motete
in tudi posvetne skladbe. Bodisi sakralne kot posvetne skladbe so
zelo dobro napisane. Tako da ga lahko označimo verjetno kot naj-
boljšega skladatelja med hrvaškimi kolegi in gotovo enega najbolj
prefinjenih skladateljev v obdobju »prime pratice«.
Francesco Usper (Spongia o Sponga) (Rovinj, 1. november 1561–Be-
netke, 24. februar 1641). Rojen v Rovinju, se je preselil v Benet-
ke že pred letom 1586, ko je postal član sole Scuola Grande di San
Giovanni Evangelista. Večino življenja je deloval kot organist in
Kappelmeister v cerkvi San Salvador. Učenec Andree Gabrielija je
postal precej slaven, toliko da je sodeloval pri Messa da Requiem
(danes pogrešana) z Giovannijem Battista Grillom in Claudiem
Monteverdijem, pri maši, ki so jo napisali za Cosima II. de‘ Medi-
ci; deloval je tudi kot organist v basiliki di San Marco med letoma
1622 in 1623.
Johannes Lucacich, v italijanščini Marco Giovanni Lucacich, v la-
tinščini Marcus Joannes Lucacich, v hrvaščini Marko Ivan Luka-
čić, znan tudi z imenom Luccacich (Šibenik, cca. 1587–Split, 20.
september 1648), skladatelj, ki je živel v Dalmaciji med Beneško
vlado. Postal je frančiškan. Leta 1600 je prišel v Italijo in študi-
ral glasbo in teologijo, leta 1615 je Magister Musices. Leta 1618 se je
vrnil v Šibenik in dve leti pozneje se je preselil v Split, kjer je vo-
dil glasbeno življenje v katedrali do smrti. Bil je pomemben pred-
stavnik glasbenega življenja v Dalmaciji in s Tommasom Cecchi-
nom je uvedel monodijo v dalmatinski sakralni glasbi. Napisal je
»Sacrae cantiones singulis binis ternis quaternis quinisque voci-
bus concinendae«, Venezia, A. Gardano, 1620, zbirka, ki vključu-
je 27 motetov (1 a 5 glasov in orgle) med temi tudi Domine, puer
meus, triglasni oratorij v obliki dialoga.
Tommaso Cecchini ali Cecchino, rodil se je v Veroni med letoma
1580 in 1582, se preselil okrog leta 1603 v Dalmacijo, kjer zgleda,
da je ostal celo življenje. Reese piše, da je „Cecchino skupaj s Schi-
avettichem najvidnejši predstavnik velikega razvoja dalmatinske
glasbe, ki se je začel ob polovici 16. stoletja pod vplivom italijan-
ske šole.“ Tako kot drugi njegovi kolegi, ki so prišli pred njim se je
veronski glasbenik vključil v kulturno sredino, ki je bila – čeprav
je ponujala težke življenjske okoliščine zaradi nenehnih turških
invazij in pomanjkanja plemiškega mecenstva –plodni teritorij za
339
