Page 97 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Sklepna razmišljanja 97
računalništvu v oblaku v prihodnjih letih obetajo velika finančna vlagan
ja in močan porast obsega uporabe.
Preučili smo rabo računalništva v oblaku na področju javne uprave v
svetu, v EU in v Sloveniji. Ugotovili smo, da je veliko držav v manjšem ob-
segu že vpeljalo nekatere storitve v oblaku oziroma postavilo ustrezno in-
frastrukturo za računalništvo v oblaku. Obenem ugotavljamo, da se pri
tem srečujejo s težavami in ovirami, ki zmanjšujejo začetni zagon in op-
timizem glede širše rabe računalništva v oblaku. Te težave so povezane
predvsem z neobstojem pravnega okvira, pomanjkanjem ustreznih stan-
dardov in smernic.
Tudi v slovenski javni upravi je vzpostavljen državni računalniški ob-
lak, ki je namenjen storitvam javne uprave. Ugotavljamo, da je vzpostavi-
tev državnega računalniškega oblaka tesno povezana s prenovo državne
informatike, konsolidacijo kadrovskih virov in razdrobljenih informacij-
skih sistemov ter vzpostavitvijo centralnega upravljanja državne informa-
tike.
V empiričnem delu smo raziskali, kako zaposleni v slovenski javni
upravi vidijo rabo računalništva v oblaku na področju javne uprave. Raz-
iskava je pokazala, da uporabniki v zasebnem življenju že uporabljajo ne-
katere storitve računalništva v oblaku, vendar slabo poznajo njegove last-
nosti. Podobno kot v tujih raziskavah, tudi v naši raziskavi uporabniki
glede nevarnosti uporabe računalništva v oblaku na prvo mesto postav-
ljajo tveganje izgube zasebnosti in tveganja povezana z informacijsko var-
nostjo. Kot prednost vidijo večjo interoperabilnost programskih rešitev
in podatkov ter večjo standardizacijo informacijskih sistemov. Raziska-
va je pokazala, da se uporabniki zavedajo pomanjkanja razumevanja ra-
čunalništva v oblaku. Pomanjkanje usposobljenih kadrov ter pomanj-
kanje pomoči in podpore pri uporabi storitev v oblaku so opredelili kot
pomembna dejavnika glede odločitve za sprejetje računalništva v oblaku
v poslovanje organa, v katerem so zaposleni.
Nadalje smo ugotovili, da ni sistematičnega pristopa pri izobraževan
ju in usposabljanju zaposlenih glede računalništva v oblaku. Kar 69,4 %
anketirancev se je z računalništvom v oblaku seznanilo samoiniciativno
oz. v stiku s prijatelji in znanci, sistematično usposabljanje, ki so ga izvaja-
li delodajalci, pa je omenilo 30,6 % anketirancev.
S preverjanjem hipotez smo pokazali, da je poznavanje računalništva
v oblaku in koristi, ki jih s sabo prinaša, v slovenski javni upravi pomanjk
ljivo. Pri tem nismo mogli dokazati, da so organi širše javne uprave raču-
nalništvu v oblaku bolj naklonjeni kot organi ožje državne uprave, saj
so razlike med njimi zanemarljive. Ugotovili pa smo, da tisti, ki sodelu-
računalništvu v oblaku v prihodnjih letih obetajo velika finančna vlagan
ja in močan porast obsega uporabe.
Preučili smo rabo računalništva v oblaku na področju javne uprave v
svetu, v EU in v Sloveniji. Ugotovili smo, da je veliko držav v manjšem ob-
segu že vpeljalo nekatere storitve v oblaku oziroma postavilo ustrezno in-
frastrukturo za računalništvo v oblaku. Obenem ugotavljamo, da se pri
tem srečujejo s težavami in ovirami, ki zmanjšujejo začetni zagon in op-
timizem glede širše rabe računalništva v oblaku. Te težave so povezane
predvsem z neobstojem pravnega okvira, pomanjkanjem ustreznih stan-
dardov in smernic.
Tudi v slovenski javni upravi je vzpostavljen državni računalniški ob-
lak, ki je namenjen storitvam javne uprave. Ugotavljamo, da je vzpostavi-
tev državnega računalniškega oblaka tesno povezana s prenovo državne
informatike, konsolidacijo kadrovskih virov in razdrobljenih informacij-
skih sistemov ter vzpostavitvijo centralnega upravljanja državne informa-
tike.
V empiričnem delu smo raziskali, kako zaposleni v slovenski javni
upravi vidijo rabo računalništva v oblaku na področju javne uprave. Raz-
iskava je pokazala, da uporabniki v zasebnem življenju že uporabljajo ne-
katere storitve računalništva v oblaku, vendar slabo poznajo njegove last-
nosti. Podobno kot v tujih raziskavah, tudi v naši raziskavi uporabniki
glede nevarnosti uporabe računalništva v oblaku na prvo mesto postav-
ljajo tveganje izgube zasebnosti in tveganja povezana z informacijsko var-
nostjo. Kot prednost vidijo večjo interoperabilnost programskih rešitev
in podatkov ter večjo standardizacijo informacijskih sistemov. Raziska-
va je pokazala, da se uporabniki zavedajo pomanjkanja razumevanja ra-
čunalništva v oblaku. Pomanjkanje usposobljenih kadrov ter pomanj-
kanje pomoči in podpore pri uporabi storitev v oblaku so opredelili kot
pomembna dejavnika glede odločitve za sprejetje računalništva v oblaku
v poslovanje organa, v katerem so zaposleni.
Nadalje smo ugotovili, da ni sistematičnega pristopa pri izobraževan
ju in usposabljanju zaposlenih glede računalništva v oblaku. Kar 69,4 %
anketirancev se je z računalništvom v oblaku seznanilo samoiniciativno
oz. v stiku s prijatelji in znanci, sistematično usposabljanje, ki so ga izvaja-
li delodajalci, pa je omenilo 30,6 % anketirancev.
S preverjanjem hipotez smo pokazali, da je poznavanje računalništva
v oblaku in koristi, ki jih s sabo prinaša, v slovenski javni upravi pomanjk
ljivo. Pri tem nismo mogli dokazati, da so organi širše javne uprave raču-
nalništvu v oblaku bolj naklonjeni kot organi ožje državne uprave, saj
so razlike med njimi zanemarljive. Ugotovili pa smo, da tisti, ki sodelu-
