Page 99 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Sklepna razmišljanja 99
ga razvoja in promovirajo nove pristope. Pri tem sodeluje tudi nekaj pred-
stavnikov iz Slovenije. Menimo, da bi bilo po vzoru iz tujine tudi v našem
prostoru delovanje take skupine koristno in bi pripomoglo k večji pre-
poznavnosti in rabi računalništva v oblaku ne samo v javni upravi, ampak
tudi na drugih področjih.
Glede na hiter razvoj računalništva v oblaku in zaostajanje zakono-
dajnih ter normativnih okvirov menimo, da je prav to področje tisto,
na katero je potrebno v nadaljevanju prednostno usmeriti raziskave. Na
osnovi sinteze dobrih praks iz drugih držav, bi bilo potrebno podati pred
loge usmeritev za pripravljalce slovenske zakonodaje in smernice za doma-
če ponudnike računalništva v oblaku.
Nadalje menimo, da je potrebno spremljati razvoj različnih storitev
in storitvenih modelov, vrste njihove rabe in ekonomskih učinkov rabe
računalništva v oblaku na gospodarske panoge. Koristno bi bilo izpelja-
ti raziskavo glede obsega rabe računalništva v oblaku in vpliva rabe na
makroekonomske kazalce v državah članicah EU. Primerjalna raziskava
bi pokazala kateri modeli rabe so tisti, ki največ prispevajo k uspešnosti
gospodarstva neke države.
Glede na strukturo slovenskega gospodarstva bi bilo smiselno raz
iskati ekonomske in poslovne vplive računalništva v oblaku na mala in
srednje velika podjetja, ki so značilna za slovenski prostor ter poiskati tis-
te modele uporabe, ki bi imeli največji pozitiven vpliv na njihovo uspeš-
nost in učinkovitost.
Koristno bi bilo opraviti raziskavo med slovenskimi ponudniki in-
formacijskih rešitev in ugotoviti, kako lahko slovenska informacijska in-
dustrija prispeva k razvoju računalništva v oblaku za potrebe slovenske-
ga gospodarstva in širše.
ga razvoja in promovirajo nove pristope. Pri tem sodeluje tudi nekaj pred-
stavnikov iz Slovenije. Menimo, da bi bilo po vzoru iz tujine tudi v našem
prostoru delovanje take skupine koristno in bi pripomoglo k večji pre-
poznavnosti in rabi računalništva v oblaku ne samo v javni upravi, ampak
tudi na drugih področjih.
Glede na hiter razvoj računalništva v oblaku in zaostajanje zakono-
dajnih ter normativnih okvirov menimo, da je prav to področje tisto,
na katero je potrebno v nadaljevanju prednostno usmeriti raziskave. Na
osnovi sinteze dobrih praks iz drugih držav, bi bilo potrebno podati pred
loge usmeritev za pripravljalce slovenske zakonodaje in smernice za doma-
če ponudnike računalništva v oblaku.
Nadalje menimo, da je potrebno spremljati razvoj različnih storitev
in storitvenih modelov, vrste njihove rabe in ekonomskih učinkov rabe
računalništva v oblaku na gospodarske panoge. Koristno bi bilo izpelja-
ti raziskavo glede obsega rabe računalništva v oblaku in vpliva rabe na
makroekonomske kazalce v državah članicah EU. Primerjalna raziskava
bi pokazala kateri modeli rabe so tisti, ki največ prispevajo k uspešnosti
gospodarstva neke države.
Glede na strukturo slovenskega gospodarstva bi bilo smiselno raz
iskati ekonomske in poslovne vplive računalništva v oblaku na mala in
srednje velika podjetja, ki so značilna za slovenski prostor ter poiskati tis-
te modele uporabe, ki bi imeli največji pozitiven vpliv na njihovo uspeš-
nost in učinkovitost.
Koristno bi bilo opraviti raziskavo med slovenskimi ponudniki in-
formacijskih rešitev in ugotoviti, kako lahko slovenska informacijska in-
dustrija prispeva k razvoju računalništva v oblaku za potrebe slovenske-
ga gospodarstva in širše.
