Page 98 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
Javna uprava v računalniškem oblaku
jejo pri odločanju o razvoju in oblikovanju informacijskih rešitev, pogo-
steje uporabljajo storitve računalništva v oblaku in bolje poznajo njegove
lastnosti kot tisti, ki ne sodelujejo pri odločanju. Na osnovi tega meni-
mo, da odločitve v zvezi z vzpostavitvijo državnega računalniškega obla-
ka, konsolidacijo informacijskih sistemov in kadrovskih virov ter enot
nega upravljanja državne informatike, pomenijo pravo smer nadaljnjega
razvoja slovenske državne informatike in sledijo svetovnim trendom.
Smernice za nadaljnji razvoj in raziskovanje
Ob proučevanju različnih virov o računalništvu v oblaku se je izkaza-
lo, da tehnološke ovire niso tiste, ki bi predstavljale največjo prepreko za
njegovo široko uporabo. Veliko večji se zdijo izzivi povezani z zakono-
dajnimi, pogodbenimi in normativnimi zahtevami. Z računalništvom
98 v oblaku se brišejo meje med organizacijami, regijami, državami in celo
kontinenti, to pa mora podpirati ustrezna pravna ureditev in normativi.
Uporabniki in ponudniki računalništva v oblaku pričakujejo izboljšan
je urejenosti tega področja, saj npr. pomanjkanje zakonske ureditve glede
hrambe osebnih podatkov pri ponudnikih izven EU, onemogoča rabo ta-
kih storitev oziroma izpostavlja uporabnike tveganju zlorabe osebnih po-
datkov. S pripravo ustreznih zakonov, standardov in smernic, s katerimi
bo omogočena čezmejna raba storitev v oblaku in izmenjava podatkov,
bodo te ovire odpravljene.
Vzpostavitev slovenskega državnega računalniškega oblaka je po-
memben korak v smeri razvoja storitev javne uprave v računalniškem ob-
laku. Državni računalniški oblak je zaseben oblak, namenjen le uporab-
nikom znotraj državne uprave. Nadaljnja cilja na področju vzpostavitve
računalniških oblakov sta oblikovanje t. i. inovativnega oblaka ter vzpo-
stavitev hibridnega računalniškega oblaka (MNZ 2014c). V inovativnem
računalniškem oblaku bo potekal razvoj novih, inovativnih oblačnih sto-
ritev za potrebe javne uprave. Inovativni računalniški oblak bo sestavljen
iz razvojnega, testnega in produkcijskega računalniškega oblaka. Hibrid
ni računalniški oblak bo namenjen javni upravi, gospodarstvu in aka-
demski sferi. Namenjen bo pretoku znanja med vsemi deležniki, izme-
njavi tehnologij ter usposabljanju kadrov, potrebnih za projekt državnega
računalniškega oblaka (prav tam).
Ob preučevanju računalništva v oblaku smo ugotovili, da se v tujini
oblikujejo razne interesne skupine, sestavljene iz članov akademske sfere,
industrije, ponudnikov in uporabnikov računalništva v oblaku, ki raču-
nalništvo v oblaku podrobneje preučujejo, oblikujejo smernice nadaljnje-
jejo pri odločanju o razvoju in oblikovanju informacijskih rešitev, pogo-
steje uporabljajo storitve računalništva v oblaku in bolje poznajo njegove
lastnosti kot tisti, ki ne sodelujejo pri odločanju. Na osnovi tega meni-
mo, da odločitve v zvezi z vzpostavitvijo državnega računalniškega obla-
ka, konsolidacijo informacijskih sistemov in kadrovskih virov ter enot
nega upravljanja državne informatike, pomenijo pravo smer nadaljnjega
razvoja slovenske državne informatike in sledijo svetovnim trendom.
Smernice za nadaljnji razvoj in raziskovanje
Ob proučevanju različnih virov o računalništvu v oblaku se je izkaza-
lo, da tehnološke ovire niso tiste, ki bi predstavljale največjo prepreko za
njegovo široko uporabo. Veliko večji se zdijo izzivi povezani z zakono-
dajnimi, pogodbenimi in normativnimi zahtevami. Z računalništvom
98 v oblaku se brišejo meje med organizacijami, regijami, državami in celo
kontinenti, to pa mora podpirati ustrezna pravna ureditev in normativi.
Uporabniki in ponudniki računalništva v oblaku pričakujejo izboljšan
je urejenosti tega področja, saj npr. pomanjkanje zakonske ureditve glede
hrambe osebnih podatkov pri ponudnikih izven EU, onemogoča rabo ta-
kih storitev oziroma izpostavlja uporabnike tveganju zlorabe osebnih po-
datkov. S pripravo ustreznih zakonov, standardov in smernic, s katerimi
bo omogočena čezmejna raba storitev v oblaku in izmenjava podatkov,
bodo te ovire odpravljene.
Vzpostavitev slovenskega državnega računalniškega oblaka je po-
memben korak v smeri razvoja storitev javne uprave v računalniškem ob-
laku. Državni računalniški oblak je zaseben oblak, namenjen le uporab-
nikom znotraj državne uprave. Nadaljnja cilja na področju vzpostavitve
računalniških oblakov sta oblikovanje t. i. inovativnega oblaka ter vzpo-
stavitev hibridnega računalniškega oblaka (MNZ 2014c). V inovativnem
računalniškem oblaku bo potekal razvoj novih, inovativnih oblačnih sto-
ritev za potrebe javne uprave. Inovativni računalniški oblak bo sestavljen
iz razvojnega, testnega in produkcijskega računalniškega oblaka. Hibrid
ni računalniški oblak bo namenjen javni upravi, gospodarstvu in aka-
demski sferi. Namenjen bo pretoku znanja med vsemi deležniki, izme-
njavi tehnologij ter usposabljanju kadrov, potrebnih za projekt državnega
računalniškega oblaka (prav tam).
Ob preučevanju računalništva v oblaku smo ugotovili, da se v tujini
oblikujejo razne interesne skupine, sestavljene iz članov akademske sfere,
industrije, ponudnikov in uporabnikov računalništva v oblaku, ki raču-
nalništvo v oblaku podrobneje preučujejo, oblikujejo smernice nadaljnje-