Page 308 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 308
preživetje in podjetnost
razmeroma lahko dostopen, saj je v veliki meri digitaliziran in dostopen
preko spletnih pregledovalnikov raznih arhivov. Vendar FK ni prvi kataster
za slovensko ozemlje, pred njim jih je bilo še nekaj. Začetki zemljiškega
katastra v Habsburški monarhiji, podobni današnji obliki, segajo v obdobje
po letu 1714, ko je nastal milanski kataster (Čeh 2002), ki je bil prvi enovit sis-
tem obdavčitve zemljišča v Evropi. Vsebuje tako grafični kot opisni del, os-
novna prostorska enota pa so katastrske občine. (Ferlan 2005; Feucht 2008).
Leta 1747 je cesarica Marija Terezija z zakonom odredila popis vseh zem
ljišč v cesarstvu , iz česar je nastal terezijanski kataster, ki je bil pravzaprav
nadaljevanje milanskega katastra, le da ni vseboval grafičnih prilog. Zaradi
ugotovljenih pomanjkljivosti skozi dolgoletno uporabo terezijanskega
katastra in hkratne izboljšane organiziranosti državne uprave je cesar Jožef
II. po smrti Marije Terezije naročil posodobitev evidence zemljišč. Nastal je
jožefinski kataster, ki je vseboval tudi dokaj natančen grafični del (Ribnikar
1982; Triglav 2009; Verdeber 2013).
Leta 1806 je cesar Franc I. izdal ukaz o vpeljavi skupnega, enako delu-
jočega in stabilnega katastra za celotno državo. Dela so se pričela, vendar
zaradi vojn z Napoleonom tudi prekinila do leta 1817. Konec istega leta je bil
sprejet zakon o zemljiškem davku. Osnovne enote za izdelavo franciscej
skega katastra so bile katastrske občine, izoblikovane ob izdelavi jožefins-
kega katastrskega operata, katastrska izmera pa se je morala navezovati na
trigonometrično mrežo (Ferlan 2005; Triglav 2009; Verdeber 2013).
Izmera zemljišč je bila je za takratne razmere izredno natančna, opravi-
li pa so jo za to izšolani geometri. Najprej so morali določiti geodetsko os-
novo za merjenje. Po določitvi koordinatnega sistema za vso Avstrijo in po
določitvi koordinatnih točk, ki so bile za slovensko ozemlje na Schöcklu pri
Gradcu in na Krimu pri Ljubljani, je bila izdelana podlaga za izvedbo trian-
gulacije in za katastrsko izmero. Originalne katastrske mape in indikacij
ske skice so bile izdelane v merilu 1 : 2880; za merjenje v težko dostopnih
krajih se je lahko uporabljalo merilo 1 : 5760, za merjenje v mestih pa tudi
merilo 1 : 1440 ali celo 1 : 720 (Triglav 2009).
Najprej so opravili popis meje katastrske občine, sledila pa je natanč-
na izmera v njenem okviru. Območje izmere so razdelili na ledine in grupe.
Hkrati z izmero sta se vodila terenska skica in dnevnik izmere. Meritve
so izvedli z naslednjimi inštrumenti: merilna miza, terenska busola, libe-
la, varovalna magnetna igla v posebnem ohišju, diopter z ravnilom, grezilo,
deset setnjev dolga členasta merska veriga, merske zastavice, merske tarče
in komplet šestil (Mlakar 1986, Ferlan 2005, Verdeber 2013).
306
razmeroma lahko dostopen, saj je v veliki meri digitaliziran in dostopen
preko spletnih pregledovalnikov raznih arhivov. Vendar FK ni prvi kataster
za slovensko ozemlje, pred njim jih je bilo še nekaj. Začetki zemljiškega
katastra v Habsburški monarhiji, podobni današnji obliki, segajo v obdobje
po letu 1714, ko je nastal milanski kataster (Čeh 2002), ki je bil prvi enovit sis-
tem obdavčitve zemljišča v Evropi. Vsebuje tako grafični kot opisni del, os-
novna prostorska enota pa so katastrske občine. (Ferlan 2005; Feucht 2008).
Leta 1747 je cesarica Marija Terezija z zakonom odredila popis vseh zem
ljišč v cesarstvu , iz česar je nastal terezijanski kataster, ki je bil pravzaprav
nadaljevanje milanskega katastra, le da ni vseboval grafičnih prilog. Zaradi
ugotovljenih pomanjkljivosti skozi dolgoletno uporabo terezijanskega
katastra in hkratne izboljšane organiziranosti državne uprave je cesar Jožef
II. po smrti Marije Terezije naročil posodobitev evidence zemljišč. Nastal je
jožefinski kataster, ki je vseboval tudi dokaj natančen grafični del (Ribnikar
1982; Triglav 2009; Verdeber 2013).
Leta 1806 je cesar Franc I. izdal ukaz o vpeljavi skupnega, enako delu-
jočega in stabilnega katastra za celotno državo. Dela so se pričela, vendar
zaradi vojn z Napoleonom tudi prekinila do leta 1817. Konec istega leta je bil
sprejet zakon o zemljiškem davku. Osnovne enote za izdelavo franciscej
skega katastra so bile katastrske občine, izoblikovane ob izdelavi jožefins-
kega katastrskega operata, katastrska izmera pa se je morala navezovati na
trigonometrično mrežo (Ferlan 2005; Triglav 2009; Verdeber 2013).
Izmera zemljišč je bila je za takratne razmere izredno natančna, opravi-
li pa so jo za to izšolani geometri. Najprej so morali določiti geodetsko os-
novo za merjenje. Po določitvi koordinatnega sistema za vso Avstrijo in po
določitvi koordinatnih točk, ki so bile za slovensko ozemlje na Schöcklu pri
Gradcu in na Krimu pri Ljubljani, je bila izdelana podlaga za izvedbo trian-
gulacije in za katastrsko izmero. Originalne katastrske mape in indikacij
ske skice so bile izdelane v merilu 1 : 2880; za merjenje v težko dostopnih
krajih se je lahko uporabljalo merilo 1 : 5760, za merjenje v mestih pa tudi
merilo 1 : 1440 ali celo 1 : 720 (Triglav 2009).
Najprej so opravili popis meje katastrske občine, sledila pa je natanč-
na izmera v njenem okviru. Območje izmere so razdelili na ledine in grupe.
Hkrati z izmero sta se vodila terenska skica in dnevnik izmere. Meritve
so izvedli z naslednjimi inštrumenti: merilna miza, terenska busola, libe-
la, varovalna magnetna igla v posebnem ohišju, diopter z ravnilom, grezilo,
deset setnjev dolga členasta merska veriga, merske zastavice, merske tarče
in komplet šestil (Mlakar 1986, Ferlan 2005, Verdeber 2013).
306
