Page 313 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 313
11: prostorsk a analiza pr ebivalstva in živinor eje na pr imorskem ...
Zato uporaba mej današnjih k. o. omogoča zgolj orientacijo, ne pa dejan-
sko umeščanja v prostor. Za umeščanje v prostor so se kot že umeščena
podlaga najpogosteje uporabljali Digitalna topografska karta Slovenije v
merilu 1 : 50000 in razni digitalni ortofoto posnetki. Ko je bila katastrska
mapa k. o. iz franciscejskega katastra dokončno umeščena v prostor, se je
glede na njene meje izdelal/popravil še sloj mej k. o. Ko so bile vse katastr-
ske mape FK umeščene v prostor, smo na tak način posledično dobili še
nov sloj mej k. o. v času franciscejskega katastra, ki je bil pravzaprav os-
nova za nadaljnjo raziskavo.
Za pridobitev demografskih in ekonomskih podatkov iz cenilnih
operatov je bil ponovno potreben obisk arhivov oz. pregledovanje digitali
ziranih opisnih delov (cenilnih operatov) preko spleta. Zbrani kvantita-
tivni podatki o prebivalstvu in živini se nahajajo v uvodnem delu cenilnih
operatov. Podatke smo vnesli v podatkovno bazo in jih vezali na sloj k. o.
iz časa franciscejskega katastra. Prostorska baza podatkov je tako na kon-
cu obsegala naslednje podatke oz. prostorske sloje: rastrske podlage k. o. iz
FK, katastrske občine iz FK, kvantitativne demografske in ekonomske po-
datke iz cenilnih operatov, vezane na k. o.
Vendar vzpostavitev prostorske baze podatkov ni potekala brez težav.
Največ jih je bilo z georeferenciranjem, še prej pa s sestavljanjem k. o. iz FK.
Meje posameznih k. o. se v nekaterih primerih niso ujemale, ponekod so
se vmes pojavljale tudi praznine, kar je povzročalo težave pri izdelavi slo-
ja k. o. iz FK. Posebna težava so bili tudi manjkajoči podatki. Nekateri listi
ali katastrske mape za celotne k. o. so se tekom časa izgubili, zato so neka-
tera območja brez podatkov. Še več podatkov manjka pri demografskih in
ekonoms kih informacijah iz cenilnih operatov. Ponekod so se izgubili ce-
lotni operati, ponekod le posamezni listi. Posebno težavo pa predstavlja
dejstvo, da kljub razmeroma natančnim navodilom pri sami izdelavi FK
(Ribnikar 1982) niso bili povsod popisani isti podatki ali ponekod določenih
podatkov preprosto niso popisali. Vrste živine so se ponekod združevale,
drugod so bile popisane ločeno, na primer, ponekod se pojavlja kategorija
število ovc in koz skupaj, drugod so ovce in koze navedene posebej. Zaradi
tega je bilo potrebno kategorije za nadaljnjo analizo poenotiti, kar v večini
primerov pomeni združevanje v širše skupine (na primer, kjer so bile ovce
in koze navedene posebej, jih sešteti v kategorijo ovce in koze skupaj, da so
bili podatki primerljivi z drugimi k. o). S tako vzpostavljeno in poenoteno
prostorsko bazo podatkov smo lahko pričeli s prostorsko analizo.
311
Zato uporaba mej današnjih k. o. omogoča zgolj orientacijo, ne pa dejan-
sko umeščanja v prostor. Za umeščanje v prostor so se kot že umeščena
podlaga najpogosteje uporabljali Digitalna topografska karta Slovenije v
merilu 1 : 50000 in razni digitalni ortofoto posnetki. Ko je bila katastrska
mapa k. o. iz franciscejskega katastra dokončno umeščena v prostor, se je
glede na njene meje izdelal/popravil še sloj mej k. o. Ko so bile vse katastr-
ske mape FK umeščene v prostor, smo na tak način posledično dobili še
nov sloj mej k. o. v času franciscejskega katastra, ki je bil pravzaprav os-
nova za nadaljnjo raziskavo.
Za pridobitev demografskih in ekonomskih podatkov iz cenilnih
operatov je bil ponovno potreben obisk arhivov oz. pregledovanje digitali
ziranih opisnih delov (cenilnih operatov) preko spleta. Zbrani kvantita-
tivni podatki o prebivalstvu in živini se nahajajo v uvodnem delu cenilnih
operatov. Podatke smo vnesli v podatkovno bazo in jih vezali na sloj k. o.
iz časa franciscejskega katastra. Prostorska baza podatkov je tako na kon-
cu obsegala naslednje podatke oz. prostorske sloje: rastrske podlage k. o. iz
FK, katastrske občine iz FK, kvantitativne demografske in ekonomske po-
datke iz cenilnih operatov, vezane na k. o.
Vendar vzpostavitev prostorske baze podatkov ni potekala brez težav.
Največ jih je bilo z georeferenciranjem, še prej pa s sestavljanjem k. o. iz FK.
Meje posameznih k. o. se v nekaterih primerih niso ujemale, ponekod so
se vmes pojavljale tudi praznine, kar je povzročalo težave pri izdelavi slo-
ja k. o. iz FK. Posebna težava so bili tudi manjkajoči podatki. Nekateri listi
ali katastrske mape za celotne k. o. so se tekom časa izgubili, zato so neka-
tera območja brez podatkov. Še več podatkov manjka pri demografskih in
ekonoms kih informacijah iz cenilnih operatov. Ponekod so se izgubili ce-
lotni operati, ponekod le posamezni listi. Posebno težavo pa predstavlja
dejstvo, da kljub razmeroma natančnim navodilom pri sami izdelavi FK
(Ribnikar 1982) niso bili povsod popisani isti podatki ali ponekod določenih
podatkov preprosto niso popisali. Vrste živine so se ponekod združevale,
drugod so bile popisane ločeno, na primer, ponekod se pojavlja kategorija
število ovc in koz skupaj, drugod so ovce in koze navedene posebej. Zaradi
tega je bilo potrebno kategorije za nadaljnjo analizo poenotiti, kar v večini
primerov pomeni združevanje v širše skupine (na primer, kjer so bile ovce
in koze navedene posebej, jih sešteti v kategorijo ovce in koze skupaj, da so
bili podatki primerljivi z drugimi k. o). S tako vzpostavljeno in poenoteno
prostorsko bazo podatkov smo lahko pričeli s prostorsko analizo.
311
