Page 310 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 310
preživetje in podjetnost
ske občine je namenjen pregledu lastnikov zemljišč in evidentiranju vseh
parcel, ki jih je posedoval posamezen lastnik. Popis mej katastrske občine
vsebuje podatke o razsežnosti občine v dolžino in širino, položaj katastr-
ske občine v okviru okrajne gosposke ter opis meje s postavljenimi mejni-
ki (Ribnikar 1982).
Triangulacija in katastrska izmera sta bili najprej opravljeni v
Slovenskem Primorju in Istri v letih 1817–1825, na Štajerskem v letih 1819–
1825, na Kranjskem v letih 1822–1826 in na Koroškem v letih 1825–1828;
ozemlje Prekmurja ni bilo zajeto v katastrsko izmero v času vladanja Franca
I. (Ribnikar 1982).
Katastrski operati so za zgodovinopisje in zlasti za gospodarsko
zgodovino bogat vir informacij, saj vsebujejo številne podatke o gospodar-
skem stanju v času njihovega nastanka, in sicer za mesta, trge in vasi, obrt-
ništvo in manufakture, poleg tega pa podajajo celovite podatke o lastništ-
vu zemljišč, iz česar je mogoče razbrati razslojenost posestnikov. Prav tako
nudijo vpogled v agrarno gospodarstvo, način obdelave in rabe zemlje, uv-
ajanje novih agrarnih kultur, stanje živinoreje, izkoriščanje servitutnih
pravic, določanje cen kmetijskih pridelkov, uveljavljanje enotne vrednos-
ti denarja in enotnih dolžinskih ter površinskih mer. Iz njih je mogoče raz-
brati informacije o oblikovanju tržnih središč s posebnim ozirom na po
vezovanje urbanih naselij s podeželjem, stanju prometnih povezav, kmečki
trgovini, o ledinskih in krajevnih imenih in še bi lahko naštevali. Katastri
so pomembni tudi za zgodovino uprave. Posebno zgodovinsko in likovno
vrednost pa predstavlja grafični del franciscejskega katastrskega opera-
ta. Originalne katastrske mape in indikacijske skice nam dajejo vizualno
podobo narisa kulturne krajine s posebnim ozirom na upodobitev zem-
ljiških in stavbnih parcel. Grafični narisi v odmerjenem prostoru prika-
zujejo stanovanjska in gospodarska poslopja, objekte sakralnega značaja,
vodotoke, ceste, poti, razne naravne in druge posebnosti, zajete v krajini.
Katastrska mapa je zgodovinski dokument zajetja agrarnega, geografskega
in urbanističnega trenutka pokrajine (Ribnikar 1982).
Podatki iz cenilnih operatov franciscejskega katastra, ki so podlaga za
to raziskavo, so bili pridobljeni v treh arhivih: ozemeljsko najobsežnejši del
v Državnem arhivu v Trstu, del v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani,
del pa tudi v Državnem arhivu v Gorici.1
1 Nabor podatkov iz arhivskega gradiva, ki tvori podlago za to študijo, je izvedla Petra
Kavrečič s sodelavci v okviru projekta Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem.
308
ske občine je namenjen pregledu lastnikov zemljišč in evidentiranju vseh
parcel, ki jih je posedoval posamezen lastnik. Popis mej katastrske občine
vsebuje podatke o razsežnosti občine v dolžino in širino, položaj katastr-
ske občine v okviru okrajne gosposke ter opis meje s postavljenimi mejni-
ki (Ribnikar 1982).
Triangulacija in katastrska izmera sta bili najprej opravljeni v
Slovenskem Primorju in Istri v letih 1817–1825, na Štajerskem v letih 1819–
1825, na Kranjskem v letih 1822–1826 in na Koroškem v letih 1825–1828;
ozemlje Prekmurja ni bilo zajeto v katastrsko izmero v času vladanja Franca
I. (Ribnikar 1982).
Katastrski operati so za zgodovinopisje in zlasti za gospodarsko
zgodovino bogat vir informacij, saj vsebujejo številne podatke o gospodar-
skem stanju v času njihovega nastanka, in sicer za mesta, trge in vasi, obrt-
ništvo in manufakture, poleg tega pa podajajo celovite podatke o lastništ-
vu zemljišč, iz česar je mogoče razbrati razslojenost posestnikov. Prav tako
nudijo vpogled v agrarno gospodarstvo, način obdelave in rabe zemlje, uv-
ajanje novih agrarnih kultur, stanje živinoreje, izkoriščanje servitutnih
pravic, določanje cen kmetijskih pridelkov, uveljavljanje enotne vrednos-
ti denarja in enotnih dolžinskih ter površinskih mer. Iz njih je mogoče raz-
brati informacije o oblikovanju tržnih središč s posebnim ozirom na po
vezovanje urbanih naselij s podeželjem, stanju prometnih povezav, kmečki
trgovini, o ledinskih in krajevnih imenih in še bi lahko naštevali. Katastri
so pomembni tudi za zgodovino uprave. Posebno zgodovinsko in likovno
vrednost pa predstavlja grafični del franciscejskega katastrskega opera-
ta. Originalne katastrske mape in indikacijske skice nam dajejo vizualno
podobo narisa kulturne krajine s posebnim ozirom na upodobitev zem-
ljiških in stavbnih parcel. Grafični narisi v odmerjenem prostoru prika-
zujejo stanovanjska in gospodarska poslopja, objekte sakralnega značaja,
vodotoke, ceste, poti, razne naravne in druge posebnosti, zajete v krajini.
Katastrska mapa je zgodovinski dokument zajetja agrarnega, geografskega
in urbanističnega trenutka pokrajine (Ribnikar 1982).
Podatki iz cenilnih operatov franciscejskega katastra, ki so podlaga za
to raziskavo, so bili pridobljeni v treh arhivih: ozemeljsko najobsežnejši del
v Državnem arhivu v Trstu, del v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani,
del pa tudi v Državnem arhivu v Gorici.1
1 Nabor podatkov iz arhivskega gradiva, ki tvori podlago za to študijo, je izvedla Petra
Kavrečič s sodelavci v okviru projekta Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem.
308
