Page 312 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 312
preživetje in podjetnost
močjih, saj vsi trije arhivi ne uporabljajo enakega načina razvrščanja in
poimenovanja.
Osnovna prostorska enota za izdelavo franciscejskega katastra in
prav tako za našo raziskavo so bile katastrske občine (v nadaljevanju k. o.).
Zaradi velikosti k. o. in zadanega merila (1 : 2880) celotne k. o. niso mog
li narisati na en list, zato so jih razrezali na več listov, katerih število je
večinoma med štiri in deset. Iz skoraj nepregledne gmote preslikanih pod-
lag, pridobljenih iz arhivov, je bilo potrebno poiskati tiste, ki sestavljajo isto
k. o., in jih sestaviti v enovito sliko, ki je obsegala celotno k. o., ter obreza-
ti ozadje – list papirja.
1.2 Georeferenciranje katastrskih map franciscejskega katastra, vnos
in sestava baze podatkov
Sledil je najzahtevnejši in časovno najobsežnejši korak celotne raziska-
ve, georeferenciranje podlag, ki si tudi na tem mestu zasluži nekoliko več
pozornosti. Georeferenciranje, preprosteje povedano, pomeni umeščanje
v prostor. To je digitalni postopek, pri katerem preslikane karte umešča-
mo v prostor na osnovi podlage, ki je že umeščena v prostor. Gre za obi-
čajen postopek, ki se ga uporablja za razne preslikane ali starejše karte.
Umestitev v prostor izvajamo s pomočjo kontrolnih točk. Kontrolne toč-
ke so prepoznavne točke, prisotne na obeh kartah, kot so na primer ces-
te, mostovi, hiše, meje, rti, otoki ipd. Neko točko, ki jo prepoznamo na
obeh kartah, s pomočjo kontrolnih točk povežemo. To preprosto pomeni,
da neko prepoznano točko, ki se pojavi na obeh kartah, najprej označimo
na še negeoreferencirani karti, nato pa še na že georeferencirani podlagi.
Več kot je kontrolnih točk in bolj enakomerno kot so razporejene, bolj-
ša je pretvorba. Rezultat je, da se karta ponekod raztegne, ponekod skrči,
skratka, deformira glede na obstoječo podlago, ki je v prostor že umešče-
na. Za dosego zadovoljivega rezultata je za umestitev v prostor ene podla-
ge, v našem primeru ene k. o., potrebnih med 30 in 40 enakomerno raz-
porejenih kontrolnih točk.
Ker so katastrske mape franciscejskega katastra razmeroma stare in
se je pokrajina od takrat do danes precej spremenila, je georeferenciranje
v takšnem primeru lahko zelo zahtevno in dolgotrajno. Delno si je mogo-
če pomagati z digitaliziranimi mejami današnjih k. o., ki slonijo na fran-
ciscejskem katastru, vendar so te meje v nekaterih primerih spreminjale
svoj potek, posamezne katastrske občine so se razdelile v več samostoj
nih, v nekaterih primerih pa so se deli k. o. priključili k sosednjim k. o.
310
močjih, saj vsi trije arhivi ne uporabljajo enakega načina razvrščanja in
poimenovanja.
Osnovna prostorska enota za izdelavo franciscejskega katastra in
prav tako za našo raziskavo so bile katastrske občine (v nadaljevanju k. o.).
Zaradi velikosti k. o. in zadanega merila (1 : 2880) celotne k. o. niso mog
li narisati na en list, zato so jih razrezali na več listov, katerih število je
večinoma med štiri in deset. Iz skoraj nepregledne gmote preslikanih pod-
lag, pridobljenih iz arhivov, je bilo potrebno poiskati tiste, ki sestavljajo isto
k. o., in jih sestaviti v enovito sliko, ki je obsegala celotno k. o., ter obreza-
ti ozadje – list papirja.
1.2 Georeferenciranje katastrskih map franciscejskega katastra, vnos
in sestava baze podatkov
Sledil je najzahtevnejši in časovno najobsežnejši korak celotne raziska-
ve, georeferenciranje podlag, ki si tudi na tem mestu zasluži nekoliko več
pozornosti. Georeferenciranje, preprosteje povedano, pomeni umeščanje
v prostor. To je digitalni postopek, pri katerem preslikane karte umešča-
mo v prostor na osnovi podlage, ki je že umeščena v prostor. Gre za obi-
čajen postopek, ki se ga uporablja za razne preslikane ali starejše karte.
Umestitev v prostor izvajamo s pomočjo kontrolnih točk. Kontrolne toč-
ke so prepoznavne točke, prisotne na obeh kartah, kot so na primer ces-
te, mostovi, hiše, meje, rti, otoki ipd. Neko točko, ki jo prepoznamo na
obeh kartah, s pomočjo kontrolnih točk povežemo. To preprosto pomeni,
da neko prepoznano točko, ki se pojavi na obeh kartah, najprej označimo
na še negeoreferencirani karti, nato pa še na že georeferencirani podlagi.
Več kot je kontrolnih točk in bolj enakomerno kot so razporejene, bolj-
ša je pretvorba. Rezultat je, da se karta ponekod raztegne, ponekod skrči,
skratka, deformira glede na obstoječo podlago, ki je v prostor že umešče-
na. Za dosego zadovoljivega rezultata je za umestitev v prostor ene podla-
ge, v našem primeru ene k. o., potrebnih med 30 in 40 enakomerno raz-
porejenih kontrolnih točk.
Ker so katastrske mape franciscejskega katastra razmeroma stare in
se je pokrajina od takrat do danes precej spremenila, je georeferenciranje
v takšnem primeru lahko zelo zahtevno in dolgotrajno. Delno si je mogo-
če pomagati z digitaliziranimi mejami današnjih k. o., ki slonijo na fran-
ciscejskem katastru, vendar so te meje v nekaterih primerih spreminjale
svoj potek, posamezne katastrske občine so se razdelile v več samostoj
nih, v nekaterih primerih pa so se deli k. o. priključili k sosednjim k. o.
310
