Page 328 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 328
preživetje in podjetnost
območju Julijskih Alp in na Bovškem, v Posočju in v Cerkljanskem hri-
bovju ter v Podgrajskem podolju in Čičariji. Najmanjše število živine na
gospodinjstvo je zaslediti na Goriškem.
Sklep
Pričujoča študija prinaša prvi kvantitativni prikaz podatkov o prebival-
stvu in živinoreji za celotno primorsko območje v prvi polovici 19. stole-
tja, ki smo ga s pomočjo digitalizacije in georeferenciranja katastrskih map
nadgradili s prostorsko analizo različno združenih in razčlenjenih podat-
kov iz cenilnih operatov franciscejskega katastra. Analiziranih je bilo 307
k. o. oz. 3.236 km2 ozemlja.
Skupno število prebivalstva na tem ozemlju je leta 1827 znašalo 171.029
ljudi, povprečna gostota prebivalstva pa je znašala 56,4 ljudi na km2.
Najizraziteje poseljena območja so bila Goriška, Vipavska dolina in se
verni del Krasa, obalno območje in zaledje Trsta ter Spodnje Posočje. K os-
novnim podatkom o številu prebivalstva smo dodali razmerje med moško
in žensko populacijo, izračun gostote prebivalstva ter za del obravnavanega
območja tudi povprečno število članov gospodinjstev.
Zastopanost posameznih vrst živine je mogoče povezati s tipom
površja, z nadmorsko višino ter bližino večjih mest in pomembnih pro-
metnih poti. Analiza nam omogoča razmejitev območij, kjer prevladu-
jejo posamezne vrste živine. Konjereja se pojavlja povsod v bližini več-
jih mest in prometnih poti, najizraziteje na obalnem območju, Goriškem,
Trnovskem gozdu, Čičariji in Zgornjem Posočju. Pojavljanje oslov je tes-
no povezano s klimatskimi značilnostmi in je vezano na submediteran-
sko podnebje. Pojavljajo se v obalnem območju in njegovem zaledju ter na
Goriškem. Območja, kjer je govedoreja najprisotnejša, so vsa ruralna, hri-
bovita (ne gorata) območja, v največji meri Spodnje in Zgornje Posočje,
Cerkljansko hribovje, Trnovski gozd in Vipavska dolina. Ovčereja in koz-
jereja se pojavljata na višjeležečih in bolj odmaknjenih območjih, v največ-
ji meri so to Zgornje Posočje, Julijske Alpe, Bovško, Cerkljansko hribov-
je, Kras, Čičarija, Brkini. Svinjereja je najprisotnejša na nižjih območjih in
v bližini mest: Spodnje Posočje, Cerkljansko hribovje, Goriška, Vipavska
dolina, Kras, Brkini, obalno območje in njegovo zaledje. Voli se pojavljajo
predvsem na območjih Čičarije, Brkinov, Krasa, koprskega zaledja, Goriške,
Vipavske doline, Cerkljanskega hribovja in Spodnjega Posočja. Območji,
ki sta se z vidika pojavljanja vrst živine izkazali kot najpestrejši, sta Kras
in Zgornje Posočje, najmanj pa območji Julijskih Alp in Trente. Skupno
326
območju Julijskih Alp in na Bovškem, v Posočju in v Cerkljanskem hri-
bovju ter v Podgrajskem podolju in Čičariji. Najmanjše število živine na
gospodinjstvo je zaslediti na Goriškem.
Sklep
Pričujoča študija prinaša prvi kvantitativni prikaz podatkov o prebival-
stvu in živinoreji za celotno primorsko območje v prvi polovici 19. stole-
tja, ki smo ga s pomočjo digitalizacije in georeferenciranja katastrskih map
nadgradili s prostorsko analizo različno združenih in razčlenjenih podat-
kov iz cenilnih operatov franciscejskega katastra. Analiziranih je bilo 307
k. o. oz. 3.236 km2 ozemlja.
Skupno število prebivalstva na tem ozemlju je leta 1827 znašalo 171.029
ljudi, povprečna gostota prebivalstva pa je znašala 56,4 ljudi na km2.
Najizraziteje poseljena območja so bila Goriška, Vipavska dolina in se
verni del Krasa, obalno območje in zaledje Trsta ter Spodnje Posočje. K os-
novnim podatkom o številu prebivalstva smo dodali razmerje med moško
in žensko populacijo, izračun gostote prebivalstva ter za del obravnavanega
območja tudi povprečno število članov gospodinjstev.
Zastopanost posameznih vrst živine je mogoče povezati s tipom
površja, z nadmorsko višino ter bližino večjih mest in pomembnih pro-
metnih poti. Analiza nam omogoča razmejitev območij, kjer prevladu-
jejo posamezne vrste živine. Konjereja se pojavlja povsod v bližini več-
jih mest in prometnih poti, najizraziteje na obalnem območju, Goriškem,
Trnovskem gozdu, Čičariji in Zgornjem Posočju. Pojavljanje oslov je tes-
no povezano s klimatskimi značilnostmi in je vezano na submediteran-
sko podnebje. Pojavljajo se v obalnem območju in njegovem zaledju ter na
Goriškem. Območja, kjer je govedoreja najprisotnejša, so vsa ruralna, hri-
bovita (ne gorata) območja, v največji meri Spodnje in Zgornje Posočje,
Cerkljansko hribovje, Trnovski gozd in Vipavska dolina. Ovčereja in koz-
jereja se pojavljata na višjeležečih in bolj odmaknjenih območjih, v največ-
ji meri so to Zgornje Posočje, Julijske Alpe, Bovško, Cerkljansko hribov-
je, Kras, Čičarija, Brkini. Svinjereja je najprisotnejša na nižjih območjih in
v bližini mest: Spodnje Posočje, Cerkljansko hribovje, Goriška, Vipavska
dolina, Kras, Brkini, obalno območje in njegovo zaledje. Voli se pojavljajo
predvsem na območjih Čičarije, Brkinov, Krasa, koprskega zaledja, Goriške,
Vipavske doline, Cerkljanskega hribovja in Spodnjega Posočja. Območji,
ki sta se z vidika pojavljanja vrst živine izkazali kot najpestrejši, sta Kras
in Zgornje Posočje, najmanj pa območji Julijskih Alp in Trente. Skupno
326
