Page 325 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 325
11: prostorsk a analiza pr ebivalstva in živinor eje na pr imorskem ...
kot na primer okoli Kobarida, Trnovski gozd in Čičarija. Na območjih, ki
so obarvana z rumeno, ne prihaja do območij zgoščanja visokih ali nizkih
vrednosti, zato rumenih območij ne smemo razumeti, kot da se tam neka
vrsta živine, v tem primeru konji, nujno ne pojavlja. Lahko gre le za to, da
so k. o. z visokimi in nizkimi vrednostmi prostorsko mešano razporejene.
Pojavljanje oslov je zelo prostorsko omejeno na nižja, južnejša in toplej
ša območja, zato tudi analiza vročih in hladnih točk ne pokaže veliko nove-
ga (slike 11.47, 11.48 in 11.49). Vzreja oslov je prisotna predvsem v primorju.
Na Goriškem so zastopani bistveno manj.
Pri analizi vročih in hladnih točk (slike 11.50, 11.51 in 11.52) govedore-
je je zanimiva delitev sever-jug, ki pade najprej v oči. Govedoreja je izrazi-
to prisotna na severnem, višjeležečem delu območja, z izjemo alpskega sve-
ta. Območja na Krasu, Goriškem in v primorju so prepoznana kot hladne
točke, kar pomeni, da je govedoreja prisotna v enakomerno nizkem šte-
vilu preko celotnega območja. Analiza nam potrjuje, da je govedoreja naj
prisotnejša predvsem v višjem hribovitem (ne goratem) svetu in na kraških
planotah.
Vroče točke ovčereje in kozjereje (slike 11.53, 11.54 in 11.55) so prisotne
na severu in jugu: v Alpah, Trenti in na Bovškem, v Cerkljanskem hribov-
ju ter v Čičariji, Brkinih, Podgrajskem podolju. Goriški in Vipavski dolini
ter območju med Koprom in Trstom so prepoznane kot hladne točke, kar
pomeni kontinuirano prostorsko prisotnost v majhnem številu. Velikih
razlik v rezultatih vseh treh analiz vročih točk ni, iz česar lahko sklepa-
mo, da sta ovčereja in kozjereja bolj povezani z ozemeljskimi značilnost-
mi kot s prebivalstvom. Če karte vročih točk primerjamo s kartami števil,
gostote in števila konjev na prebivalca, ugotovimo, da izstopajo tri območ-
ja, na katerih se ovce in koze pojavljajo, vendar niso prepoznana ne kot
vroče ne kot hladne točke. Gre za območja Krasa, Cerkljanskega hribov-
ja in Spodnjega Posočja. Razlog je v tem, da se na teh območjih število ovc
in koz med posameznimi k. o. zelo razlikuje, zato niso prepoznana kot ob-
močja zgoščanja.
Rezultati analiz vročih in hladnih točk pojavljanja števila svinj (slike
11.56, 11.57 in 11.58) na k. o., na površino in na prebivalca dajejo med seboj zelo
različne rezultate. Vroče območje pojavljanja svinjereje je prisotno na juž-
nem delu Posočja in v Cerkljanskem hribovju ter v okolici Kopra. Svinjereja
je prisotna praktično povsod, ni pa zelo izrazitih območij zgoščanja, razen
prej naštetih, zato se rezultati analize glede na površino in na število pre
bivalstva močno razlikujejo.
323
kot na primer okoli Kobarida, Trnovski gozd in Čičarija. Na območjih, ki
so obarvana z rumeno, ne prihaja do območij zgoščanja visokih ali nizkih
vrednosti, zato rumenih območij ne smemo razumeti, kot da se tam neka
vrsta živine, v tem primeru konji, nujno ne pojavlja. Lahko gre le za to, da
so k. o. z visokimi in nizkimi vrednostmi prostorsko mešano razporejene.
Pojavljanje oslov je zelo prostorsko omejeno na nižja, južnejša in toplej
ša območja, zato tudi analiza vročih in hladnih točk ne pokaže veliko nove-
ga (slike 11.47, 11.48 in 11.49). Vzreja oslov je prisotna predvsem v primorju.
Na Goriškem so zastopani bistveno manj.
Pri analizi vročih in hladnih točk (slike 11.50, 11.51 in 11.52) govedore-
je je zanimiva delitev sever-jug, ki pade najprej v oči. Govedoreja je izrazi-
to prisotna na severnem, višjeležečem delu območja, z izjemo alpskega sve-
ta. Območja na Krasu, Goriškem in v primorju so prepoznana kot hladne
točke, kar pomeni, da je govedoreja prisotna v enakomerno nizkem šte-
vilu preko celotnega območja. Analiza nam potrjuje, da je govedoreja naj
prisotnejša predvsem v višjem hribovitem (ne goratem) svetu in na kraških
planotah.
Vroče točke ovčereje in kozjereje (slike 11.53, 11.54 in 11.55) so prisotne
na severu in jugu: v Alpah, Trenti in na Bovškem, v Cerkljanskem hribov-
ju ter v Čičariji, Brkinih, Podgrajskem podolju. Goriški in Vipavski dolini
ter območju med Koprom in Trstom so prepoznane kot hladne točke, kar
pomeni kontinuirano prostorsko prisotnost v majhnem številu. Velikih
razlik v rezultatih vseh treh analiz vročih točk ni, iz česar lahko sklepa-
mo, da sta ovčereja in kozjereja bolj povezani z ozemeljskimi značilnost-
mi kot s prebivalstvom. Če karte vročih točk primerjamo s kartami števil,
gostote in števila konjev na prebivalca, ugotovimo, da izstopajo tri območ-
ja, na katerih se ovce in koze pojavljajo, vendar niso prepoznana ne kot
vroče ne kot hladne točke. Gre za območja Krasa, Cerkljanskega hribov-
ja in Spodnjega Posočja. Razlog je v tem, da se na teh območjih število ovc
in koz med posameznimi k. o. zelo razlikuje, zato niso prepoznana kot ob-
močja zgoščanja.
Rezultati analiz vročih in hladnih točk pojavljanja števila svinj (slike
11.56, 11.57 in 11.58) na k. o., na površino in na prebivalca dajejo med seboj zelo
različne rezultate. Vroče območje pojavljanja svinjereje je prisotno na juž-
nem delu Posočja in v Cerkljanskem hribovju ter v okolici Kopra. Svinjereja
je prisotna praktično povsod, ni pa zelo izrazitih območij zgoščanja, razen
prej naštetih, zato se rezultati analize glede na površino in na število pre
bivalstva močno razlikujejo.
323
