Page 324 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 324
preživetje in podjetnost
ka 11.42) in po številu živine na prebivalca (slika 11.43). Po prostorski raz-
poreditvi izstopa predvsem pojavljanje oslov, ki so zastopani samo na jugu,
in krav, ki so zastopane predvsem v severno-osrednjem delu. V osrednjem
delu, ki zajema del Goriške, Krasa in Posočja, se pojavljajo vse vrste živine
z izjemo oslov, ki se pojavljajo le na Krasu. Med elipsami standardne devi-
acije glede na število posameznih vrst živine po k. o., gostoti na km2 in na
prebivalca ne prihaja do večjih razlik. Največja razlika se pokaže pri oslih,
kjer se pri prikazu gostote na km2 skoncentrirajo na manj obsežno območ-
je koprskega zaledja in Krasa.
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati še ene prostorsko statis-
tične analize, in sicer analize hot spot ali analize vročih in hladnih točk.
Analiza vročih in hladnih točk prikaže t. i. vroče in hladne točke pojav
ljanja posameznih vrste živine. Vroče točke so k. o., v katerih je število neke
vrste živine veliko ter obkroženo s k. o., kjer je število prav tako veliko (na
slikah obarvano z odtenki rdeče). Hladne točke pa so k. o., v katerih je šte-
vilo neke vrste živine majhno ter obkroženo s k. o., kjer je število prav tako
majhno (na slikah obarvano z modrimi odtenki). Statistično nepomemb
ne (na slikah obarvano z rumenimi odtenki) so pri tovrstni analizi k. o.,
kjer živalske vrste ni ali ne prihaja do območij zgoščanja visokih oz. nizkih
vrednosti (ESRI Inc. 2013).
Za razliko od zgolj ponazoritev števila živine po k. o., gostote po km2
in na prebivalca ter elips standardne deviacije pri analizi vročih in hlad-
nih točk prihaja do večjih odstopanj in razlik. Dejansko nam šele analiza
vročih in hladnih točk pokaže najintenzivnejša območja zgoščanja neke de-
javnosti, kjer se je prebivalstvo z neko vrsto živinoreje intenzivneje ukvar-
jalo, to je, kateri deli območja so bili izrazito usmerjeni v nek tip živinoreje.
Posebej je potrebno omeniti, da območja, kjer med posameznimi k. o. pri-
haja do velikih razlik v številu neke vrste živine, analiza vročih in hladnih
točk ne izpostavi oz. takšna območja uvrsti v enako kategorijo kot tista ob-
močja, kjer omenjene živalske vrste ni.
Iz pregledov števila konjev na k. o., gostote na km2 in na prebivalca
smo ugotovili, da se konji pojavljajo predvsem v okolici mest. Vroče točke
(slike 11.44, 11.45 in 11.46) števila konjev na k. o. nam to potrjujejo. Največja
gostota konjev je v okolici Kobarida, Gorice, na obalnem območju ter v
Čičariji. Glede na površino imamo opraviti samo z eno vročo točko, to je
Koper z okolico, posod drugod, upoštevajoč površino, ne prihaja do ob-
močij zgoščanja. Vroče točke v razmerju do števila prebivalstva nam dajo
popolnoma drugačno sliko. Izstopajo območja, kjer je prebivalstva manj,
322
ka 11.42) in po številu živine na prebivalca (slika 11.43). Po prostorski raz-
poreditvi izstopa predvsem pojavljanje oslov, ki so zastopani samo na jugu,
in krav, ki so zastopane predvsem v severno-osrednjem delu. V osrednjem
delu, ki zajema del Goriške, Krasa in Posočja, se pojavljajo vse vrste živine
z izjemo oslov, ki se pojavljajo le na Krasu. Med elipsami standardne devi-
acije glede na število posameznih vrst živine po k. o., gostoti na km2 in na
prebivalca ne prihaja do večjih razlik. Največja razlika se pokaže pri oslih,
kjer se pri prikazu gostote na km2 skoncentrirajo na manj obsežno območ-
je koprskega zaledja in Krasa.
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati še ene prostorsko statis-
tične analize, in sicer analize hot spot ali analize vročih in hladnih točk.
Analiza vročih in hladnih točk prikaže t. i. vroče in hladne točke pojav
ljanja posameznih vrste živine. Vroče točke so k. o., v katerih je število neke
vrste živine veliko ter obkroženo s k. o., kjer je število prav tako veliko (na
slikah obarvano z odtenki rdeče). Hladne točke pa so k. o., v katerih je šte-
vilo neke vrste živine majhno ter obkroženo s k. o., kjer je število prav tako
majhno (na slikah obarvano z modrimi odtenki). Statistično nepomemb
ne (na slikah obarvano z rumenimi odtenki) so pri tovrstni analizi k. o.,
kjer živalske vrste ni ali ne prihaja do območij zgoščanja visokih oz. nizkih
vrednosti (ESRI Inc. 2013).
Za razliko od zgolj ponazoritev števila živine po k. o., gostote po km2
in na prebivalca ter elips standardne deviacije pri analizi vročih in hlad-
nih točk prihaja do večjih odstopanj in razlik. Dejansko nam šele analiza
vročih in hladnih točk pokaže najintenzivnejša območja zgoščanja neke de-
javnosti, kjer se je prebivalstvo z neko vrsto živinoreje intenzivneje ukvar-
jalo, to je, kateri deli območja so bili izrazito usmerjeni v nek tip živinoreje.
Posebej je potrebno omeniti, da območja, kjer med posameznimi k. o. pri-
haja do velikih razlik v številu neke vrste živine, analiza vročih in hladnih
točk ne izpostavi oz. takšna območja uvrsti v enako kategorijo kot tista ob-
močja, kjer omenjene živalske vrste ni.
Iz pregledov števila konjev na k. o., gostote na km2 in na prebivalca
smo ugotovili, da se konji pojavljajo predvsem v okolici mest. Vroče točke
(slike 11.44, 11.45 in 11.46) števila konjev na k. o. nam to potrjujejo. Največja
gostota konjev je v okolici Kobarida, Gorice, na obalnem območju ter v
Čičariji. Glede na površino imamo opraviti samo z eno vročo točko, to je
Koper z okolico, posod drugod, upoštevajoč površino, ne prihaja do ob-
močij zgoščanja. Vroče točke v razmerju do števila prebivalstva nam dajo
popolnoma drugačno sliko. Izstopajo območja, kjer je prebivalstva manj,
322
