Page 326 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 326
preživetje in podjetnost
Pri volih (slike 11.59, 11.60 in 11.61) ponovno ne prihaja do zelo veli
kih razlik med tremi analizami vročih in hladnih točk. Kot najizrazitejša
vroča območja so prepoznani Goriška, južni del Posočja in Vipavska do-
lina. Rezultati analize vročih točk pojavljanja volov glede na število pre
bivalstva pa pokažejo vroče območje tudi na Krasu.
Prostorske analize so nam pokazale, da so nekatere dejavnosti oz.
vrste živinoreje bolj povezane s poselitvijo, druge z geografskimi značil-
nostmi območja, na primer nadmorsko višino, bližino mest ipd., vseka-
kor pa vplivajo še mnogi drugi dejavniki, ki jih iz te analize ni mogoče raz-
brati. V nadaljevanju bomo poskušali rezultate prostorskih analiz povzeti
oz. združiti za posamezna območja. V preglednici 2 so z »X« označene ži
vali, ki se v večji meri pojavljajo na posameznih območjih, glede na rezul-
tate vseh narejenih prostorskih analiz, tako glede na število po posameznih
k. o., glede na površino na km2 in glede na število prebivalstva. Z »(X)« so
označene tiste vrste, ki so razvidne samo pri prikazih števila, pri analizah
vročih in hladnih točk pa niso izpostavljene kot vroča območja.
Julijske Alpe so razmeroma redko poseljene zaradi visokih gora in
skoraj edina vrsta živine, ki se tu pojavlja, so ovce in koze, medtem ko so
vse ostale vrste skromno zastopane. Na območju Bovca in Trente se nad-
morske višine nekoliko znižajo, vendar je večina območja, z izjemo dolin,
še vedno težko dostopna in visokoležeča, kar otežuje živinorejo. Poleg ovc
in koz so tu v večjem številu prisotni še konji. V zgornjem, severnem delu
Posočja se ponovno in izrazito pojavljajo konji, še vedno je močno prisot-
na ovčereja in kozjereja, ki pa se ji pridružuje govedoreja, v manjši meri
pa naletimo tudi na svinje in vole. V spodnjem, južnem Posočju je v več-
ji meri prisotna govedoreja, ki se dejansko izkazuje kot pomembna de-
javnost za celotno območje Posočja. Svinjereja in voli so tu prisotnejši kot
v Zgornjem Posočju. Za razliko od Zgornjega Posočja je tu ovčereja in koz-
jereja pris otna bistveno manj izrazito. Podobno kot v Zgornjem Posočju je
tudi na območju Cerkljanskega hribovja, saj gre za enotno območje, tako
z vidika fizično-geografskih značilnosti kot glede vrst živali, ki se tam po-
javljajo. Bistvena razlika v primerjavi s Spodnjim Posočjem pa je le to, da
se kozjereja in ovčereja pojavlja izraziteje. Na redkeje poseljenem območ-
ju Trnovskega gozda se pojavljata predvsem govedoreja in vzreja konj. Na
ožjem goriškem območju so močno zastopani konji in voli ter tudi osli, iz-
razita je tudi prisotnost svinjereje. V Vipavski dolini je močno zastopana
govedoreja in voli, v manjši meri pa tudi svinjereja. Območje Krasa je z vi
dika zastopanosti živalskih vrst veliko pestrejše od severnejših območij. Z
324
Pri volih (slike 11.59, 11.60 in 11.61) ponovno ne prihaja do zelo veli
kih razlik med tremi analizami vročih in hladnih točk. Kot najizrazitejša
vroča območja so prepoznani Goriška, južni del Posočja in Vipavska do-
lina. Rezultati analize vročih točk pojavljanja volov glede na število pre
bivalstva pa pokažejo vroče območje tudi na Krasu.
Prostorske analize so nam pokazale, da so nekatere dejavnosti oz.
vrste živinoreje bolj povezane s poselitvijo, druge z geografskimi značil-
nostmi območja, na primer nadmorsko višino, bližino mest ipd., vseka-
kor pa vplivajo še mnogi drugi dejavniki, ki jih iz te analize ni mogoče raz-
brati. V nadaljevanju bomo poskušali rezultate prostorskih analiz povzeti
oz. združiti za posamezna območja. V preglednici 2 so z »X« označene ži
vali, ki se v večji meri pojavljajo na posameznih območjih, glede na rezul-
tate vseh narejenih prostorskih analiz, tako glede na število po posameznih
k. o., glede na površino na km2 in glede na število prebivalstva. Z »(X)« so
označene tiste vrste, ki so razvidne samo pri prikazih števila, pri analizah
vročih in hladnih točk pa niso izpostavljene kot vroča območja.
Julijske Alpe so razmeroma redko poseljene zaradi visokih gora in
skoraj edina vrsta živine, ki se tu pojavlja, so ovce in koze, medtem ko so
vse ostale vrste skromno zastopane. Na območju Bovca in Trente se nad-
morske višine nekoliko znižajo, vendar je večina območja, z izjemo dolin,
še vedno težko dostopna in visokoležeča, kar otežuje živinorejo. Poleg ovc
in koz so tu v večjem številu prisotni še konji. V zgornjem, severnem delu
Posočja se ponovno in izrazito pojavljajo konji, še vedno je močno prisot-
na ovčereja in kozjereja, ki pa se ji pridružuje govedoreja, v manjši meri
pa naletimo tudi na svinje in vole. V spodnjem, južnem Posočju je v več-
ji meri prisotna govedoreja, ki se dejansko izkazuje kot pomembna de-
javnost za celotno območje Posočja. Svinjereja in voli so tu prisotnejši kot
v Zgornjem Posočju. Za razliko od Zgornjega Posočja je tu ovčereja in koz-
jereja pris otna bistveno manj izrazito. Podobno kot v Zgornjem Posočju je
tudi na območju Cerkljanskega hribovja, saj gre za enotno območje, tako
z vidika fizično-geografskih značilnosti kot glede vrst živali, ki se tam po-
javljajo. Bistvena razlika v primerjavi s Spodnjim Posočjem pa je le to, da
se kozjereja in ovčereja pojavlja izraziteje. Na redkeje poseljenem območ-
ju Trnovskega gozda se pojavljata predvsem govedoreja in vzreja konj. Na
ožjem goriškem območju so močno zastopani konji in voli ter tudi osli, iz-
razita je tudi prisotnost svinjereje. V Vipavski dolini je močno zastopana
govedoreja in voli, v manjši meri pa tudi svinjereja. Območje Krasa je z vi
dika zastopanosti živalskih vrst veliko pestrejše od severnejših območij. Z
324
