Page 25 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
model za pr eučevanje izseljenskih skupnosti na k anadsko-slovenskem pr imeru
Uradom Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu organizirali sem-
inar za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika za izseljenske
učiteljice v Kanadi. Tega so do sedaj izvajali le v Ljubljani, torej gre za do-
godek enkratnega značaja. Zaradi produkcijsko in recepcijsko učinkovite-
ga načrtovanja pouka jezika in književnosti v dveh šolskih letih 6. razre-
da v Torontu (20 učencev) in vzpostavitve medkulturnega modela učne
priprave za pouk jezika in književnosti z udejanjanjem narodnega pozi-
va za izseljensko prostovoljno šolo, specifično na toronškem primeru, ki bo
po končani raziskavi Delovni skupini za kurikulum Slovenske šole Toronto
predlagan v razmislek za univerzalni kurikulum, smo oceno vzgoje in izo-
braževanja ocenili z oceno višje.
V obdobju 2014–2015 ni bilo bistvenih sprememb na področju admin-
istrativnih uslug, industrije in religije, saj gre za področja, kjer se spremem-
be dogajajo le redko in izredno počasi. Še vedno deluje Informacijski center
VSKO ob sobotah kot zadnja leta poprej, prav tako so povsem ustaljene
administrativne usluge društev (obveščanje o dogodkih, prodaja vstopnic
ipd.) ter cerkvene dejavnosti. Tako je tudi na področju kulture. Za oceno
višje smo ocenili še stike z matično domovino. Česar pri pilotski oceni še
nismo upoštevali, je, da so stiki s Slovenijo zelo aktivni zaradi slovenske-
ga Veleposlaništva v Ottawi, ki se kljub oddaljenosti od Toronta (5 ur sev-
erno) in društev v južnem Ontariu redno udejstvuje prireditev v skup-
nosti ter z njo sodeluje, kjer je to mogoče, tako v letu 2014 kot tudi 2015.
Pomembno dejanje okrepljenih stikov z matično domovino je tudi po več
letih obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca,
ki je obiskal skupnost tako v Ontariu kot tudi Vancouvru, Edmontonu,
Calgaryju in Winnipegu (Kačičnik 2016b). Čeprav se je to zgodilo spomla-
di 2016, in ne v preučevanem obdobju 2014-2015, pa se je tega že takrat načr-
tovalo. S Slovenijo se je povezalo tudi Glasilo, ki je poskrbelo za dopisnika
iz Ljubljane, junija 2014 pa se tudi promoviralo na prireditvi Dobrodošli
doma ter vzpostavilo sodelovanje z nekaterimi slovenskimi mediji, npr.
radijem Koper in radijem Veseljak, po zaslugi radia Glas, ki vzdržuje redne
stike med radijem Glas in slovenskimi mediji prek Marije Ahačič Pollak.
V letu 2015 je Slovenijo kolektivno obiskala še Slovenska šola v obliki ma-
turantskega izleta. Zagotovo pa lahko trdimo, da so stiki z matico krep-
kejši, kot smo predvidevali, tudi v individualnih in zasebnih obiskih, ki
so najbolj pogosti junija oz. v poletnem času, pri nekaterih vsakoletno, pri
drugih občasno. V skupnem seštevku smo statusne spremenljivke za obd-
obje 2014–2015 ocenili za pol ocene višje kot po pilotski oceni vitalnosti, za
23
Uradom Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu organizirali sem-
inar za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika za izseljenske
učiteljice v Kanadi. Tega so do sedaj izvajali le v Ljubljani, torej gre za do-
godek enkratnega značaja. Zaradi produkcijsko in recepcijsko učinkovite-
ga načrtovanja pouka jezika in književnosti v dveh šolskih letih 6. razre-
da v Torontu (20 učencev) in vzpostavitve medkulturnega modela učne
priprave za pouk jezika in književnosti z udejanjanjem narodnega pozi-
va za izseljensko prostovoljno šolo, specifično na toronškem primeru, ki bo
po končani raziskavi Delovni skupini za kurikulum Slovenske šole Toronto
predlagan v razmislek za univerzalni kurikulum, smo oceno vzgoje in izo-
braževanja ocenili z oceno višje.
V obdobju 2014–2015 ni bilo bistvenih sprememb na področju admin-
istrativnih uslug, industrije in religije, saj gre za področja, kjer se spremem-
be dogajajo le redko in izredno počasi. Še vedno deluje Informacijski center
VSKO ob sobotah kot zadnja leta poprej, prav tako so povsem ustaljene
administrativne usluge društev (obveščanje o dogodkih, prodaja vstopnic
ipd.) ter cerkvene dejavnosti. Tako je tudi na področju kulture. Za oceno
višje smo ocenili še stike z matično domovino. Česar pri pilotski oceni še
nismo upoštevali, je, da so stiki s Slovenijo zelo aktivni zaradi slovenske-
ga Veleposlaništva v Ottawi, ki se kljub oddaljenosti od Toronta (5 ur sev-
erno) in društev v južnem Ontariu redno udejstvuje prireditev v skup-
nosti ter z njo sodeluje, kjer je to mogoče, tako v letu 2014 kot tudi 2015.
Pomembno dejanje okrepljenih stikov z matično domovino je tudi po več
letih obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca,
ki je obiskal skupnost tako v Ontariu kot tudi Vancouvru, Edmontonu,
Calgaryju in Winnipegu (Kačičnik 2016b). Čeprav se je to zgodilo spomla-
di 2016, in ne v preučevanem obdobju 2014-2015, pa se je tega že takrat načr-
tovalo. S Slovenijo se je povezalo tudi Glasilo, ki je poskrbelo za dopisnika
iz Ljubljane, junija 2014 pa se tudi promoviralo na prireditvi Dobrodošli
doma ter vzpostavilo sodelovanje z nekaterimi slovenskimi mediji, npr.
radijem Koper in radijem Veseljak, po zaslugi radia Glas, ki vzdržuje redne
stike med radijem Glas in slovenskimi mediji prek Marije Ahačič Pollak.
V letu 2015 je Slovenijo kolektivno obiskala še Slovenska šola v obliki ma-
turantskega izleta. Zagotovo pa lahko trdimo, da so stiki z matico krep-
kejši, kot smo predvidevali, tudi v individualnih in zasebnih obiskih, ki
so najbolj pogosti junija oz. v poletnem času, pri nekaterih vsakoletno, pri
drugih občasno. V skupnem seštevku smo statusne spremenljivke za obd-
obje 2014–2015 ocenili za pol ocene višje kot po pilotski oceni vitalnosti, za
23
