Page 30 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
and, as such, its role in an international community is as signifi-
cant as the role of religion in earlier times. Its role within the mi-
nority question is studied by European and international organ-
izations (Organization for Security and Co-operation in Europe,
Council of Europe, European Union and others). The states and
institutions mentioned above have issued new documents on mi-
nority protection and treaties on its implementation, which clear-
ly shows that international peace and stability represent an inal-
ienable part of minority status.
Narodne, rasne, verske, etnične in jezikovne manjšine so skozi celotno
zgodovino sodobne mednarodne skupnosti predstavljale eno tistih vpra-
šanj, s katerimi so se ukvarjali različni subjekti mednarodnih odnosov.
Manjšinska vprašanja so posledično sooblikovala mednarodno skup-
nost, njihov pomen pa se skozi zgodovino ni pretirano spreminjal. Tudi
v obdobju po hladni vojni, ko so prej obstoječe večnacionalne države na-
domestile nove, enonacionalne države, so se z manjšinsko problematiko
še vedno ukvarjale vse pomembnejše evropske in mednarodne instituci-
je (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi – OVSE, Svet Evrope
– SE, Evropska unija – EU in druge). Države in omenjene institucije so s
sprejemanjem novih dokumentov o varstvu narodnih manjšin in uveljavi-
tvijo mehanizmov za njihovo uresničevanje pokazale, da mednarodni mir
in stabilnost neodtujljivo povezujejo z urejenim položajem manjšin.
Vendar pa se moramo pred poglobitvijo v termin zaščita manjšin
ustaviti ob pojmu »manjšina«. Kaj je manjšina in kako jo pojmovati? Vsa ta
vprašanja so seveda legitimna, vendar enovitega odgovora nanje ni mogo-
če podati, saj enotna definicija, kaj manjšina je, ne obstaja. Obstajajo doku-
menti, ne pa tudi enotna opredelitev. Ta luknja v “univerzalnem zakonu”
dopušča, da vsaka država po svoje opredeljuje manjšino, njene lastnosti
in sam obseg, hkrati pa poglablja diskriminatorno pojmovanje manjšin-
skih skupnosti, kar posledično onemogoča sestavo enovite opredelitve ter-
mina. Z zanašanjem le na lastno interpretacijo pa je pravzaprav nemogo-
če objektivno in nediskriminatorno zaobjeti vse, kar manjšinska skupnost
predstavlja.
Metodološki okvir
Čeprav se pričujoč prispevek osredotoča predvsem na jezikovni in politič-
ni okvir varstva manjšin, pa mimo pravnih razsežnosti ne moremo, saj je
28
and, as such, its role in an international community is as signifi-
cant as the role of religion in earlier times. Its role within the mi-
nority question is studied by European and international organ-
izations (Organization for Security and Co-operation in Europe,
Council of Europe, European Union and others). The states and
institutions mentioned above have issued new documents on mi-
nority protection and treaties on its implementation, which clear-
ly shows that international peace and stability represent an inal-
ienable part of minority status.
Narodne, rasne, verske, etnične in jezikovne manjšine so skozi celotno
zgodovino sodobne mednarodne skupnosti predstavljale eno tistih vpra-
šanj, s katerimi so se ukvarjali različni subjekti mednarodnih odnosov.
Manjšinska vprašanja so posledično sooblikovala mednarodno skup-
nost, njihov pomen pa se skozi zgodovino ni pretirano spreminjal. Tudi
v obdobju po hladni vojni, ko so prej obstoječe večnacionalne države na-
domestile nove, enonacionalne države, so se z manjšinsko problematiko
še vedno ukvarjale vse pomembnejše evropske in mednarodne instituci-
je (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi – OVSE, Svet Evrope
– SE, Evropska unija – EU in druge). Države in omenjene institucije so s
sprejemanjem novih dokumentov o varstvu narodnih manjšin in uveljavi-
tvijo mehanizmov za njihovo uresničevanje pokazale, da mednarodni mir
in stabilnost neodtujljivo povezujejo z urejenim položajem manjšin.
Vendar pa se moramo pred poglobitvijo v termin zaščita manjšin
ustaviti ob pojmu »manjšina«. Kaj je manjšina in kako jo pojmovati? Vsa ta
vprašanja so seveda legitimna, vendar enovitega odgovora nanje ni mogo-
če podati, saj enotna definicija, kaj manjšina je, ne obstaja. Obstajajo doku-
menti, ne pa tudi enotna opredelitev. Ta luknja v “univerzalnem zakonu”
dopušča, da vsaka država po svoje opredeljuje manjšino, njene lastnosti
in sam obseg, hkrati pa poglablja diskriminatorno pojmovanje manjšin-
skih skupnosti, kar posledično onemogoča sestavo enovite opredelitve ter-
mina. Z zanašanjem le na lastno interpretacijo pa je pravzaprav nemogo-
če objektivno in nediskriminatorno zaobjeti vse, kar manjšinska skupnost
predstavlja.
Metodološki okvir
Čeprav se pričujoč prispevek osredotoča predvsem na jezikovni in politič-
ni okvir varstva manjšin, pa mimo pravnih razsežnosti ne moremo, saj je
28
