Page 23 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
model za pr eučevanje izseljenskih skupnosti na k anadsko-slovenskem pr imeru
politični status kanadsko-slovenske skupnosti pa je še dejstvo, da je Kanada
v letu 2014 po nekaj letih spet dobila slovenskega veleposlanika, Marjana
Cencena (Čuš 2014), do takrat pa je to funkcijo opravljala Irena Gril kot
pooblaščena ministrica. Prav tako se je povišala ocena ekonomskemu sta-
tusu. S 1. januarjem 2016 sta se namreč združili obe slovenski banki v eno,
za kar so dogovarjanja in postopki zagotovo tekli že v preučevanem obd-
obju 2014–2015. Poleg tega je jeseni 2014 v Kanadsko-slovenski gospodarski
zbornici nastopil novo izvoljeni odbor s prenovljenim programom, ki po
novem spet skrbi za številna srečanja in izobraževalne seminarje sloven-
skih gospodarstvenikov v Kanadi. Zato smo povišali oceno tudi industri-
ji, ker smo ugotovili, da se slovenska narodna identiteta udejanja tudi z in-
stitucionalnim povezovanjem slovenskih podjetij. Jezikovni status znotraj
skupnosti v 2014 in 2015 se je prav tako dvignil vsaj za oceno. S svojimi
aktivnostmi smo v skupnosti tako v institucionalnem delovanju kot tudi
s pripadniki na terenu izven nje komunicirali v slovenščini, če je bilo to
le mogoče glede na predispozicije sogovornikov, in smo jih spodbujali k
rabi slovenskega jezika. Tako tudi v formalnem položaju, ko smo na prim-
er na letnem srečanju predsednikov društev, včlanjenih v VSKO, kljub ce-
lotnemu poteku sestanka v angleškem jeziku poročali o preteklem letu ter
načrtih za prihodnje leto za Glasilo v slovenščini. Prav tako smo v Glasilu
v letu 2015 uvedli rubriko z nalogami za utrjevanje slovenščine ter drža-
li enakovredno razmerje prispevkov med slovenščino in angleščino. Rabo
slovenščine smo spodbujali v interakciji z najrazličnejšimi pripadniki skup-
nosti na prireditvah in banketih, prav tako pa dvakrat tedensko s številni-
mi pripadniki v slovenski prodajalni. Ker smo v dejavniku narodnega pozi-
va k rabi slovenščine imeli možnosti za uveljavljanja dejanj za kar najširši
obseg, lahko trdimo, da smo v obdobju 2014 in 2015 vitalnost skupnosti na
področju rabe jezika zagotovo dvignili vsaj za oceno.
Za institucionalno podporo se je ocena zvišala za eno oceno na več
področjih. Pri opazovanju institucionalne podpore v organizaciji man-
jšine v obdobju 2014–2015 smo slednjo postavko ocenili za eno višje, ker
se je obstoječemu sistemu organizacij v 2015 pridružilo društvo Preskok.
Ta je za vitalnost kanadsko-slovenske skupnosti izrednega pomena, saj gre
za društvo izven obstoječih okvirjev politične in ekonomske emigracije
kanadskih Slovencev. Združuje mlade Slovence, ki prihajajo v Kanado po
letu 2008, s tem pa so vpeti v mrežo institucij skupnosti preko pobraten-
ja z društvom Slovenski dom. Novodobni priseljenci se namreč po večini
ne vključujejo v dejavnosti širše kanadsko-slovenske skupnosti oz. se v
21
politični status kanadsko-slovenske skupnosti pa je še dejstvo, da je Kanada
v letu 2014 po nekaj letih spet dobila slovenskega veleposlanika, Marjana
Cencena (Čuš 2014), do takrat pa je to funkcijo opravljala Irena Gril kot
pooblaščena ministrica. Prav tako se je povišala ocena ekonomskemu sta-
tusu. S 1. januarjem 2016 sta se namreč združili obe slovenski banki v eno,
za kar so dogovarjanja in postopki zagotovo tekli že v preučevanem obd-
obju 2014–2015. Poleg tega je jeseni 2014 v Kanadsko-slovenski gospodarski
zbornici nastopil novo izvoljeni odbor s prenovljenim programom, ki po
novem spet skrbi za številna srečanja in izobraževalne seminarje sloven-
skih gospodarstvenikov v Kanadi. Zato smo povišali oceno tudi industri-
ji, ker smo ugotovili, da se slovenska narodna identiteta udejanja tudi z in-
stitucionalnim povezovanjem slovenskih podjetij. Jezikovni status znotraj
skupnosti v 2014 in 2015 se je prav tako dvignil vsaj za oceno. S svojimi
aktivnostmi smo v skupnosti tako v institucionalnem delovanju kot tudi
s pripadniki na terenu izven nje komunicirali v slovenščini, če je bilo to
le mogoče glede na predispozicije sogovornikov, in smo jih spodbujali k
rabi slovenskega jezika. Tako tudi v formalnem položaju, ko smo na prim-
er na letnem srečanju predsednikov društev, včlanjenih v VSKO, kljub ce-
lotnemu poteku sestanka v angleškem jeziku poročali o preteklem letu ter
načrtih za prihodnje leto za Glasilo v slovenščini. Prav tako smo v Glasilu
v letu 2015 uvedli rubriko z nalogami za utrjevanje slovenščine ter drža-
li enakovredno razmerje prispevkov med slovenščino in angleščino. Rabo
slovenščine smo spodbujali v interakciji z najrazličnejšimi pripadniki skup-
nosti na prireditvah in banketih, prav tako pa dvakrat tedensko s številni-
mi pripadniki v slovenski prodajalni. Ker smo v dejavniku narodnega pozi-
va k rabi slovenščine imeli možnosti za uveljavljanja dejanj za kar najširši
obseg, lahko trdimo, da smo v obdobju 2014 in 2015 vitalnost skupnosti na
področju rabe jezika zagotovo dvignili vsaj za oceno.
Za institucionalno podporo se je ocena zvišala za eno oceno na več
področjih. Pri opazovanju institucionalne podpore v organizaciji man-
jšine v obdobju 2014–2015 smo slednjo postavko ocenili za eno višje, ker
se je obstoječemu sistemu organizacij v 2015 pridružilo društvo Preskok.
Ta je za vitalnost kanadsko-slovenske skupnosti izrednega pomena, saj gre
za društvo izven obstoječih okvirjev politične in ekonomske emigracije
kanadskih Slovencev. Združuje mlade Slovence, ki prihajajo v Kanado po
letu 2008, s tem pa so vpeti v mrežo institucij skupnosti preko pobraten-
ja z društvom Slovenski dom. Novodobni priseljenci se namreč po večini
ne vključujejo v dejavnosti širše kanadsko-slovenske skupnosti oz. se v
21
