Page 20 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
še posebej za izseljensko skupnost, saj so dokumentarni viri o kanadskih
Slovencih in njihovi skupnosti pomanjkljivi, dostopni pa večinoma ravno
v obliki umetnostnih besedil. Tako nam lahko notranjebesedilna analiza
prinese veliko materiala oz. argumentov o izseljenskih okoliščinah, četudi
služijo le za razumevanje socio-historičnega razvoja. Ravno zato jo predlag-
amo tudi v modelu dejavnikov narodnega poziva za izseljensko skupnost,
a predstavlja le del celotnega dejavnika literarne institucije, saj se drugi de-
javniki izkažejo kot enakovredno relevantni glede na obseg. Relevantna se
zdi tudi raba jezika, saj ne obravnavamo večinskega naroda, ki ga na izvor-
nem ozemlju povezuje en jezik. V izseljenski skupnosti se dejavniki narod-
nega poziva lahko udejanjajo v dveh jezikih, hkrati pa raba slovenščine in
izbira le-te pred angleščino, ki je jezik okolja, postane sama po sebi močan
materialni dejavnik. Jezik ravno tako opazujemo tudi v govorjeni in ne le
zapisani obliki, kot bi obveljalo za diahrono preučevanje po Potoccovem
modelu, prav tako pa tudi v neformalnem položaju, ne le formalnem.
Izseljenska skupnost deluje v okviru skupnega preživljanja prostega časa
njenih pripadnikov, ki je pojmovano kot njihova primarna dejavnost, ker
je vezana predvsem na družinske navade, običaje in tradicije ter religiozno
izročilo, in je recimo vidna v udeležbi kolektivnih zbiranj v obliki banke-
tov s slovensko hrano in glasbo. Zato dodamo še samostojen dejavnik iz-
ven literarne institucije, ki velja specifično za izseljensko skupnost, da se
intenzivno udejanja narodni poziv slovenske identitete. Sem smo uvrsti-
li religijsko izročilo, glasbo, kulinariko, šport in gospodarstvo. Glede na
kanadsko-slovenski primer v 2014 in 2015 torej določimo materialne de-
javnike za udejanjanje narodnega poziva za izseljenske skupnosti v sodob-
nem času, in sicer: družbeno-institucionalni kontekst (socio-historični raz-
voj v sinhronem preučevanju); vzgoja in izobraževanje; literarna institucija
– založniški trg, mediji, literarni sistem (zunaj- in znotrajbesedilna anal-
iza); raba jezika (zapisanega/govorjenega) ter pod drugo religijsko izročilo,
glasba, gospodarstvo, kulinarika, šport.
Skupnost torej krepi slovensko narodno identiteto po dolgoletnem
ustaljenem prostovoljnem ritmu z organiziranjem kulturnih, glasbenih,
športnih in cerkvenih prireditev ter aktivnosti. Te pa se z leti manjšajo na
številčnosti tako produkcije kot tudi recepcije – manjša se število aktivnos-
ti, ciljna publika oz. udejstvovanje pripadnikov, še najbolj pa se dejanja nar-
odnega poziva obstoječih šibijo. V aplikativnem pristopu ravno zato nismo
samo opazovali in določali dejavnikov narodnega poziva, pač pa avtentične
razmere in potrebe tudi sproti analizirali. Zaradi notranjega statusa razisk-
18
še posebej za izseljensko skupnost, saj so dokumentarni viri o kanadskih
Slovencih in njihovi skupnosti pomanjkljivi, dostopni pa večinoma ravno
v obliki umetnostnih besedil. Tako nam lahko notranjebesedilna analiza
prinese veliko materiala oz. argumentov o izseljenskih okoliščinah, četudi
služijo le za razumevanje socio-historičnega razvoja. Ravno zato jo predlag-
amo tudi v modelu dejavnikov narodnega poziva za izseljensko skupnost,
a predstavlja le del celotnega dejavnika literarne institucije, saj se drugi de-
javniki izkažejo kot enakovredno relevantni glede na obseg. Relevantna se
zdi tudi raba jezika, saj ne obravnavamo večinskega naroda, ki ga na izvor-
nem ozemlju povezuje en jezik. V izseljenski skupnosti se dejavniki narod-
nega poziva lahko udejanjajo v dveh jezikih, hkrati pa raba slovenščine in
izbira le-te pred angleščino, ki je jezik okolja, postane sama po sebi močan
materialni dejavnik. Jezik ravno tako opazujemo tudi v govorjeni in ne le
zapisani obliki, kot bi obveljalo za diahrono preučevanje po Potoccovem
modelu, prav tako pa tudi v neformalnem položaju, ne le formalnem.
Izseljenska skupnost deluje v okviru skupnega preživljanja prostega časa
njenih pripadnikov, ki je pojmovano kot njihova primarna dejavnost, ker
je vezana predvsem na družinske navade, običaje in tradicije ter religiozno
izročilo, in je recimo vidna v udeležbi kolektivnih zbiranj v obliki banke-
tov s slovensko hrano in glasbo. Zato dodamo še samostojen dejavnik iz-
ven literarne institucije, ki velja specifično za izseljensko skupnost, da se
intenzivno udejanja narodni poziv slovenske identitete. Sem smo uvrsti-
li religijsko izročilo, glasbo, kulinariko, šport in gospodarstvo. Glede na
kanadsko-slovenski primer v 2014 in 2015 torej določimo materialne de-
javnike za udejanjanje narodnega poziva za izseljenske skupnosti v sodob-
nem času, in sicer: družbeno-institucionalni kontekst (socio-historični raz-
voj v sinhronem preučevanju); vzgoja in izobraževanje; literarna institucija
– založniški trg, mediji, literarni sistem (zunaj- in znotrajbesedilna anal-
iza); raba jezika (zapisanega/govorjenega) ter pod drugo religijsko izročilo,
glasba, gospodarstvo, kulinarika, šport.
Skupnost torej krepi slovensko narodno identiteto po dolgoletnem
ustaljenem prostovoljnem ritmu z organiziranjem kulturnih, glasbenih,
športnih in cerkvenih prireditev ter aktivnosti. Te pa se z leti manjšajo na
številčnosti tako produkcije kot tudi recepcije – manjša se število aktivnos-
ti, ciljna publika oz. udejstvovanje pripadnikov, še najbolj pa se dejanja nar-
odnega poziva obstoječih šibijo. V aplikativnem pristopu ravno zato nismo
samo opazovali in določali dejavnikov narodnega poziva, pač pa avtentične
razmere in potrebe tudi sproti analizirali. Zaradi notranjega statusa razisk-
18
