Page 136 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
3. sklop: Dostopnost do medijskih vsebin (s poudarkom na medi-
jih iz Slovenije)
4. sklop: Čezmejno sodelovanje in komuniciranje
5. sklop: Skupen medijski prostor
Pri vsakem sklopu je bil opredeljen njegov specialni namen, s čimer
smo želeli dodatno prispevati k temu, da vsem raziskovalcem na terenu
smoter terenskega raziskovanja postane čim bolj prezenten. Nato smo v
okviru vsakega tematskega sklopa sestavili vprašanja, ki so bila razdeljena
v dve skupini: v prvi skupini so bila t. i. »skupna vprašanja« posameznega
tematskega sklopa, medtem ko so v drugi skupini bila »specialna vprašan-
ja«. Značilnost prvih je bila, da so merila predvsem na splošne fenomene in
teme posameznega tematskega sklopa, medtem ko so specialna vprašanja
zadevala ozka področja znotraj družbenih sektorjev, iz katerih so izhajali
informatorji. Pri tem velja opozoriti, da je omenjeno vodilo treba razume-
ti kot fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerih so bile možne številne va-
riacije glede na posamezne informatorje oziroma posamezne intervjujske
situacije. Namen tovrstnega vodila ni bila fiksirana oziroma strukturirano
vodena raba vprašanj, pač pa najširši možen nabor vprašanj, ki je terenske-
mu raziskovalcu na voljo, da bi lahko imel znotraj posameznih intervjuj-
skih situacij dovolj manevrskega prostora za učinkovito, ciljno usmerjeno
in tekoče vodeno intersubjektivno konverzacijo.
Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev ni
bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma informa-
torjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvantitativ-
no analizo izrek ali celo neke obče veljavne »resnice s terena«, pač pa je bil
cilj izgradnja kvalitativne etnografije, katere rezultat ni primerljivost in-
formacij, pač pa izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogojuje edinstven
pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej. Posebna po-
zornost je bila namenjena medijskemu sektorju in v okviru posameznih te-
matskih sklopov so bila oblikovana t. i. »obvezna specialna vprašanja«, ki
so bila izpeljana neposredno iz ugotovitev kvantitativne analize medijskih
vsebin.6 Pri informatorjih smo želeli preveriti njihovo razumevanje rezulta-
tov te analize oziroma njihovo stališče do sugestij, izpeljanih iz teh rezulta-
tov . V tem smislu se je nabor vprašanj nekoliko razlikoval glede na to, ali je
6 Gl. študijo Percepcija slovenskih nacionalnih manjšin v slovenskih medijih in komu-
nikacijski vzvodi integracije zamejskega in slovenskega medijskega prostora, str. 29–
44.
136
3. sklop: Dostopnost do medijskih vsebin (s poudarkom na medi-
jih iz Slovenije)
4. sklop: Čezmejno sodelovanje in komuniciranje
5. sklop: Skupen medijski prostor
Pri vsakem sklopu je bil opredeljen njegov specialni namen, s čimer
smo želeli dodatno prispevati k temu, da vsem raziskovalcem na terenu
smoter terenskega raziskovanja postane čim bolj prezenten. Nato smo v
okviru vsakega tematskega sklopa sestavili vprašanja, ki so bila razdeljena
v dve skupini: v prvi skupini so bila t. i. »skupna vprašanja« posameznega
tematskega sklopa, medtem ko so v drugi skupini bila »specialna vprašan-
ja«. Značilnost prvih je bila, da so merila predvsem na splošne fenomene in
teme posameznega tematskega sklopa, medtem ko so specialna vprašanja
zadevala ozka področja znotraj družbenih sektorjev, iz katerih so izhajali
informatorji. Pri tem velja opozoriti, da je omenjeno vodilo treba razume-
ti kot fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerih so bile možne številne va-
riacije glede na posamezne informatorje oziroma posamezne intervjujske
situacije. Namen tovrstnega vodila ni bila fiksirana oziroma strukturirano
vodena raba vprašanj, pač pa najširši možen nabor vprašanj, ki je terenske-
mu raziskovalcu na voljo, da bi lahko imel znotraj posameznih intervjuj-
skih situacij dovolj manevrskega prostora za učinkovito, ciljno usmerjeno
in tekoče vodeno intersubjektivno konverzacijo.
Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev ni
bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma informa-
torjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvantitativ-
no analizo izrek ali celo neke obče veljavne »resnice s terena«, pač pa je bil
cilj izgradnja kvalitativne etnografije, katere rezultat ni primerljivost in-
formacij, pač pa izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogojuje edinstven
pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej. Posebna po-
zornost je bila namenjena medijskemu sektorju in v okviru posameznih te-
matskih sklopov so bila oblikovana t. i. »obvezna specialna vprašanja«, ki
so bila izpeljana neposredno iz ugotovitev kvantitativne analize medijskih
vsebin.6 Pri informatorjih smo želeli preveriti njihovo razumevanje rezulta-
tov te analize oziroma njihovo stališče do sugestij, izpeljanih iz teh rezulta-
tov . V tem smislu se je nabor vprašanj nekoliko razlikoval glede na to, ali je
6 Gl. študijo Percepcija slovenskih nacionalnih manjšin v slovenskih medijih in komu-
nikacijski vzvodi integracije zamejskega in slovenskega medijskega prostora, str. 29–
44.
136
