Page 138 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 138
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
formaliziranimi, saj so lahko precej personalizirane. Sogovornik INFm1 na
vprašanje, kako se je spremenilo življenje na obmejnem območju s »padcem
meje«, stanje divergentnega upravljanja z mejo verbalizira takole: »V bistvu
se je [spremenilo], ker meje ni več, prehod čez mejo je lažji, čeprav tudi prej
ni bilo težav, pretok ljudi je večji. Prej je bila ta psihološka meja, ki je zdaj ni
več in Italijani hodijo čez mejo brez večjih težav.« Nasprotno temu gledanju
pa sogovornik INFm10 povezuje pomen in vlogo meje ter njeno odpravo z
njeno izrazito personalizirano dimenzijo ali kakor se je v vsakodnevnih in
žurnalističnih govorih uveljavila oznaka »meje so v glavah ljudi«:
Jaz ne vem, če se je kaj spremenilo, ker stvari se spreminjajo po
mojem v glavah. Formalno so se stvari spremenile glede na to, da
so padle meje, da je ta pritok, bi rekel, ne samo gospodarski, am-
pak tudi siceršnji je večji kakor prej, ko je bila še meja … Ampak
meja se mi zdi, da je še vedno, kljub temu da je sedaj že toliko
časa, meja ostaja v glavah ljudi, bodisi na eni bodisi na drugi stra-
ni. Še vedno se recimo uporablja ta termin »grem čez mejo« ali
»grem čez blok«. Oziroma tukaj Tržačani še vedno govorijo, ne da
grejo v Slovenijo, ampak da grejo v Jugoslavijo.
Kakor vidimo iz navedenih ilustrativnih izrek, gledajo posamezni so-
govorniki zelo različno na proces spreminjanja režima meja in mejnosti na
območju bivanja slovenske manjšine v Italiji z ozirom na dva dogodka, in
sicer glede na vstop Slovenije v EU leta 2004 in glede na odpravo politič-
nih meja znotraj schengenskega območja leta 2007. To je seveda indikativen
akterski uvid, ki bi moral razbremeniti oziroma razrahljati prenekatere ho-
mogenizacijske medijske učinke, s pomočjo katerih so slovenski, italijanski
in manjšinski mediji ob podpori ali le inspiraciji protekcionističnih in anti-
protekcionističnih politik konstruirali te procese družbenih sprememb na
meji. Rezultat tovrstnih homogenizacijskih medijskih in oblastnih učin-
kov pa je presenetljivo zelo divergentna krajina pogledov informatorjev na
vlogo medijev pri prikazovanju teh mejnostnih in obmejnih sprememb, ki
se razteza od negativnih (npr. INFm2: »sem opažal, da ni dovolj pozornosti
slovenskih medijev do naše manjšine in tudi manjšinci smo delno krivi zara-
di tega«) in kritičnih (npr. INFž3: »osrednji slovenski mediji [so] bolj ljublja-
nocentrični. Dajali so splošne informacije. Verjetno so bolj ti lokalni mediji,
ki so nam geografsko bližji, drugače gledali na te stvari.«; INFž12: »Bil je ve-
lik politični manever. Na splošno je bilo vse skupaj propagandirano, kot da se
bo spremenil svet.«) ter analitičnih (INFm4: »Tu bi medije postavili v dve ka-
tegoriji. Imamo obmejne medije, ki so pozorni na to. Verjetno sami novinar-
138
formaliziranimi, saj so lahko precej personalizirane. Sogovornik INFm1 na
vprašanje, kako se je spremenilo življenje na obmejnem območju s »padcem
meje«, stanje divergentnega upravljanja z mejo verbalizira takole: »V bistvu
se je [spremenilo], ker meje ni več, prehod čez mejo je lažji, čeprav tudi prej
ni bilo težav, pretok ljudi je večji. Prej je bila ta psihološka meja, ki je zdaj ni
več in Italijani hodijo čez mejo brez večjih težav.« Nasprotno temu gledanju
pa sogovornik INFm10 povezuje pomen in vlogo meje ter njeno odpravo z
njeno izrazito personalizirano dimenzijo ali kakor se je v vsakodnevnih in
žurnalističnih govorih uveljavila oznaka »meje so v glavah ljudi«:
Jaz ne vem, če se je kaj spremenilo, ker stvari se spreminjajo po
mojem v glavah. Formalno so se stvari spremenile glede na to, da
so padle meje, da je ta pritok, bi rekel, ne samo gospodarski, am-
pak tudi siceršnji je večji kakor prej, ko je bila še meja … Ampak
meja se mi zdi, da je še vedno, kljub temu da je sedaj že toliko
časa, meja ostaja v glavah ljudi, bodisi na eni bodisi na drugi stra-
ni. Še vedno se recimo uporablja ta termin »grem čez mejo« ali
»grem čez blok«. Oziroma tukaj Tržačani še vedno govorijo, ne da
grejo v Slovenijo, ampak da grejo v Jugoslavijo.
Kakor vidimo iz navedenih ilustrativnih izrek, gledajo posamezni so-
govorniki zelo različno na proces spreminjanja režima meja in mejnosti na
območju bivanja slovenske manjšine v Italiji z ozirom na dva dogodka, in
sicer glede na vstop Slovenije v EU leta 2004 in glede na odpravo politič-
nih meja znotraj schengenskega območja leta 2007. To je seveda indikativen
akterski uvid, ki bi moral razbremeniti oziroma razrahljati prenekatere ho-
mogenizacijske medijske učinke, s pomočjo katerih so slovenski, italijanski
in manjšinski mediji ob podpori ali le inspiraciji protekcionističnih in anti-
protekcionističnih politik konstruirali te procese družbenih sprememb na
meji. Rezultat tovrstnih homogenizacijskih medijskih in oblastnih učin-
kov pa je presenetljivo zelo divergentna krajina pogledov informatorjev na
vlogo medijev pri prikazovanju teh mejnostnih in obmejnih sprememb, ki
se razteza od negativnih (npr. INFm2: »sem opažal, da ni dovolj pozornosti
slovenskih medijev do naše manjšine in tudi manjšinci smo delno krivi zara-
di tega«) in kritičnih (npr. INFž3: »osrednji slovenski mediji [so] bolj ljublja-
nocentrični. Dajali so splošne informacije. Verjetno so bolj ti lokalni mediji,
ki so nam geografsko bližji, drugače gledali na te stvari.«; INFž12: »Bil je ve-
lik politični manever. Na splošno je bilo vse skupaj propagandirano, kot da se
bo spremenil svet.«) ter analitičnih (INFm4: »Tu bi medije postavili v dve ka-
tegoriji. Imamo obmejne medije, ki so pozorni na to. Verjetno sami novinar-
138
