Page 274 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 274
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
denimo za jutranje branje časopisa ali prebiranje dnevnega tiska v kavar-
ni, je pri večini mladih informatorjev pretežno, ne pa docela nadomestila
praksa pogostega, a povsem mimobežnega obiskovanja internetnih novi-
čarskih portalov. Mladi konzumenti medijskih vsebin poleg uporabe splet-
nega medijskega okolja izkazujejo večjo zainteresiranost za radio kakor za
televizijo. Le pri redkih mladih v omenjeni starostni skupini smo v interv-
jujih zaznali, da so novičarski portali njihov glavni ali izključni vir infor-
miranja. Starejši informatorji še vedno izražajo zavezanost tisku in osta-
lim klasičnim množičnim medijem, in to na tradicionalen ritualen način.
Upokojenka iz Kopra je takole opisala svoje bralne navade: »Branje časo-
pisa je še zmeraj moj jutranji ritual. Pregledam Delo, Slovenske novice. Je
kot jutranja telovadba zraven kave. Vidim pa, da so se moje bralne navade
malo spremenile, odkar sem v pokoju. Zjutraj imam znatno več časa, zato je
zame prva stvar zjutraj časopis. Meni zdaj ob dveh popoldan ne pomeni nič.
Absolutno časopis je treba prebrati zjutraj. Če zamuja tisti, ki ga prinese, po-
tem mu rečem, da naj si ga prečita sam. Novica opoldne mi ni več novica, ker
jo potem že slišim na radiu« (INFž25). Starejši pregledujejo tisk veliko po-
gosteje kakor mlajši. Njihova raba tiska je načrtovana, pri mnogih ritual-
na pa tudi diferencirana, kakor sugerira upokojeni informator: »Ni mi tako
zelo pomembno, ali časopis preberem zjutraj, popoldan ali zvečer … ven-
dar če je jutranjik, kot so včasih bili, je normalno, da ga prebereš zjutraj, če
ga dost zgodaj prinesejo. Ker tudi to je problem, če je navada, da prinese ob
šestih, potem lahko bereš zjutraj, ampak ta navada pri meni ni konstantna.
Najraje pa časopis berem doma v naslonjaču, ker človek pač rabi neko udo-
bje, če želi časopis prebrati z nekim užitkom« (INFm26). Pri mlajših bralcih
je raba klasičnega tiska pretežno nenačrtovana, labilna in veliko manj ko-
dificirana z drugimi obveznostmi. Prej je dovršena ob priložnostnem obis-
ku knjižnice ali gostinskega lokala, torej je odvisna od situacije. Zmotno bi
bilo zatorej prepričanje, da mladih novice ali mediji na splošno ne zanima-
jo. Novice jih zanimajo, vendar v spremenjenih družbenih razmerah nji-
hove konzumacije. Mlajši informatorji prednost resda dajejo novičarskim
portalom pred drugimi mediji, zaradi česar je dominacija tega medija v nji-
hovem vsakdanjem življenju večja kakor pri starejših informatorjih, ki so
zagovorniki tradicionalnih in rutiniziranih rab tiska in ostalih klasičnih
množičnih medijev. So pa zato mladi v primerjavi s starejšimi informatorji
izkazovali višjo stopnjo pripravljenosti za spremljanje različnih vrst medi-
jev, od novičarskih portalov, tabloidov, specializiranih revij, radia in filma.
Mladi v naši raziskavi tudi niso upravičili slabega slovesa, da jih domnevno
274
denimo za jutranje branje časopisa ali prebiranje dnevnega tiska v kavar-
ni, je pri večini mladih informatorjev pretežno, ne pa docela nadomestila
praksa pogostega, a povsem mimobežnega obiskovanja internetnih novi-
čarskih portalov. Mladi konzumenti medijskih vsebin poleg uporabe splet-
nega medijskega okolja izkazujejo večjo zainteresiranost za radio kakor za
televizijo. Le pri redkih mladih v omenjeni starostni skupini smo v interv-
jujih zaznali, da so novičarski portali njihov glavni ali izključni vir infor-
miranja. Starejši informatorji še vedno izražajo zavezanost tisku in osta-
lim klasičnim množičnim medijem, in to na tradicionalen ritualen način.
Upokojenka iz Kopra je takole opisala svoje bralne navade: »Branje časo-
pisa je še zmeraj moj jutranji ritual. Pregledam Delo, Slovenske novice. Je
kot jutranja telovadba zraven kave. Vidim pa, da so se moje bralne navade
malo spremenile, odkar sem v pokoju. Zjutraj imam znatno več časa, zato je
zame prva stvar zjutraj časopis. Meni zdaj ob dveh popoldan ne pomeni nič.
Absolutno časopis je treba prebrati zjutraj. Če zamuja tisti, ki ga prinese, po-
tem mu rečem, da naj si ga prečita sam. Novica opoldne mi ni več novica, ker
jo potem že slišim na radiu« (INFž25). Starejši pregledujejo tisk veliko po-
gosteje kakor mlajši. Njihova raba tiska je načrtovana, pri mnogih ritual-
na pa tudi diferencirana, kakor sugerira upokojeni informator: »Ni mi tako
zelo pomembno, ali časopis preberem zjutraj, popoldan ali zvečer … ven-
dar če je jutranjik, kot so včasih bili, je normalno, da ga prebereš zjutraj, če
ga dost zgodaj prinesejo. Ker tudi to je problem, če je navada, da prinese ob
šestih, potem lahko bereš zjutraj, ampak ta navada pri meni ni konstantna.
Najraje pa časopis berem doma v naslonjaču, ker človek pač rabi neko udo-
bje, če želi časopis prebrati z nekim užitkom« (INFm26). Pri mlajših bralcih
je raba klasičnega tiska pretežno nenačrtovana, labilna in veliko manj ko-
dificirana z drugimi obveznostmi. Prej je dovršena ob priložnostnem obis-
ku knjižnice ali gostinskega lokala, torej je odvisna od situacije. Zmotno bi
bilo zatorej prepričanje, da mladih novice ali mediji na splošno ne zanima-
jo. Novice jih zanimajo, vendar v spremenjenih družbenih razmerah nji-
hove konzumacije. Mlajši informatorji prednost resda dajejo novičarskim
portalom pred drugimi mediji, zaradi česar je dominacija tega medija v nji-
hovem vsakdanjem življenju večja kakor pri starejših informatorjih, ki so
zagovorniki tradicionalnih in rutiniziranih rab tiska in ostalih klasičnih
množičnih medijev. So pa zato mladi v primerjavi s starejšimi informatorji
izkazovali višjo stopnjo pripravljenosti za spremljanje različnih vrst medi-
jev, od novičarskih portalov, tabloidov, specializiranih revij, radia in filma.
Mladi v naši raziskavi tudi niso upravičili slabega slovesa, da jih domnevno
274
