Page 277 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 277
časopis in njegovi bralci ...
grafskega uvida v to, kako informatorji iz naše etnografije bralcev gledajo
na produkcijo novic omenjenega časopisa. Svojo bralno inklinacijo do ča-
sopisa so utemeljevali skozi številne dileme: od tega, zakaj berejo ali ne be-
rejo časopisa; kaj pri časopisu pogrešajo oziroma bi kaj spremenili; ali po
njihovem mnenju dovolj upošteva pripombe ter želje bralcev; bi želeli biti
bolj vključeni v ustvarjanje časopisa in če da, kako; kako pogosto prebirajo
časopis; imajo kakšno priljubljeno rubriko ali tematiko v tem časopisu; do
razmišljanja, ali so Primorske novice po njihovem mnenju dovolj informa-
tivne za njihove potrebe; ipd. Nekatera navedena vprašanja smo razgrnili že
v predstavitvah predhodnih diskurzivnih razmerij, zato se bomo omejili le
na splošno analitično zaznavo. Pri informatorjih je premalo razvita zavest,
da dogodki, ki se zgodijo in o katerih berejo v medijih, v medijih ne dobi-
jo svoje neposredne, pač pa posredovano in predvsem predelano realiteto.
Informatorji se sicer zavedajo, da imajo uredniki in novinarji Primorskih
novic neke kriterije, na podlagi katerih nekateri dogodki postanejo časo-
pisna novica, nekateri pa ne. To so nekateri pojasnili v stilu »poklicala sem
na Primorske, ker bo v naši vasi zanimiv dogodek, vendar niso prišli … oči-
tno jim ni bil dovolj važen za časopis«. Enako je kulturna skonstruiranost
novice bila informatorjem prezentna, če so npr. bili na nekem dogodku, v
časopisu pa je bil ta kasneje predstavljen v povsem drugačni luči. Skratka,
informatorji imajo določeno stopnjo vednosti, da se z dogodki v uredništvu
njihovega časopisa nekaj dogaja, da se vrši selekcija, da jih novinarji obde-
lujejo in oblikujejo bolj ali manj samoiniciativno ali bolj ali manj po navo-
dilih urednikov. Toda veliko bolj problematično je njihovo razumevanje
ontološkega statusa novic, ki jih sprejemajo najpogosteje v izrazito črno-be-
li esencialistični optiki, bodisi se jim kažejo kot resnica bodisi kot laž. Pot,
ki jo naredijo dogodki od trenutka, ko se zgodijo ali so zabeleženi, do časo-
pisne objave, je pogostokrat povsem nevidna bralcem. Bolj ko so mehaniz-
mi, prisile in okoliščine produkcije novic in časopisa bralcem tuji, večja je
verjetnost, da ta manko v njihovi percepciji zapolni nereflektirana ideološ-
ka imaginacija, v tem primeru v obliki konzumentske naturalizacije medij-
ske konstrukcije realnosti.
Zadnje, deseto diskurzivno razmerje, ki predstavlja antagonizem med
interesi lastnikov medijev in javnostno12 fukcijo medijev, bomo izrisali pre-
težno v okviru etnografije bralcev, četudi etnografija uredništva prav tako
12 Za boljše razumevanje razmerja med javnostmi in občinstvi priporočamo konceptu-
alizacijo Sonie Livingstone, »On the Relation Between Audiences and Publics«, v: So-
nia Livingstone (ur.), Audiences and Publics: When Cultural Engagement Matters for the
Public Sphere, str. 17–41.
277
grafskega uvida v to, kako informatorji iz naše etnografije bralcev gledajo
na produkcijo novic omenjenega časopisa. Svojo bralno inklinacijo do ča-
sopisa so utemeljevali skozi številne dileme: od tega, zakaj berejo ali ne be-
rejo časopisa; kaj pri časopisu pogrešajo oziroma bi kaj spremenili; ali po
njihovem mnenju dovolj upošteva pripombe ter želje bralcev; bi želeli biti
bolj vključeni v ustvarjanje časopisa in če da, kako; kako pogosto prebirajo
časopis; imajo kakšno priljubljeno rubriko ali tematiko v tem časopisu; do
razmišljanja, ali so Primorske novice po njihovem mnenju dovolj informa-
tivne za njihove potrebe; ipd. Nekatera navedena vprašanja smo razgrnili že
v predstavitvah predhodnih diskurzivnih razmerij, zato se bomo omejili le
na splošno analitično zaznavo. Pri informatorjih je premalo razvita zavest,
da dogodki, ki se zgodijo in o katerih berejo v medijih, v medijih ne dobi-
jo svoje neposredne, pač pa posredovano in predvsem predelano realiteto.
Informatorji se sicer zavedajo, da imajo uredniki in novinarji Primorskih
novic neke kriterije, na podlagi katerih nekateri dogodki postanejo časo-
pisna novica, nekateri pa ne. To so nekateri pojasnili v stilu »poklicala sem
na Primorske, ker bo v naši vasi zanimiv dogodek, vendar niso prišli … oči-
tno jim ni bil dovolj važen za časopis«. Enako je kulturna skonstruiranost
novice bila informatorjem prezentna, če so npr. bili na nekem dogodku, v
časopisu pa je bil ta kasneje predstavljen v povsem drugačni luči. Skratka,
informatorji imajo določeno stopnjo vednosti, da se z dogodki v uredništvu
njihovega časopisa nekaj dogaja, da se vrši selekcija, da jih novinarji obde-
lujejo in oblikujejo bolj ali manj samoiniciativno ali bolj ali manj po navo-
dilih urednikov. Toda veliko bolj problematično je njihovo razumevanje
ontološkega statusa novic, ki jih sprejemajo najpogosteje v izrazito črno-be-
li esencialistični optiki, bodisi se jim kažejo kot resnica bodisi kot laž. Pot,
ki jo naredijo dogodki od trenutka, ko se zgodijo ali so zabeleženi, do časo-
pisne objave, je pogostokrat povsem nevidna bralcem. Bolj ko so mehaniz-
mi, prisile in okoliščine produkcije novic in časopisa bralcem tuji, večja je
verjetnost, da ta manko v njihovi percepciji zapolni nereflektirana ideološ-
ka imaginacija, v tem primeru v obliki konzumentske naturalizacije medij-
ske konstrukcije realnosti.
Zadnje, deseto diskurzivno razmerje, ki predstavlja antagonizem med
interesi lastnikov medijev in javnostno12 fukcijo medijev, bomo izrisali pre-
težno v okviru etnografije bralcev, četudi etnografija uredništva prav tako
12 Za boljše razumevanje razmerja med javnostmi in občinstvi priporočamo konceptu-
alizacijo Sonie Livingstone, »On the Relation Between Audiences and Publics«, v: So-
nia Livingstone (ur.), Audiences and Publics: When Cultural Engagement Matters for the
Public Sphere, str. 17–41.
277
