Page 347 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 347
povzetek
na Slovenskem; v drugi sledimo temu, kako mobilna telefonija strukturira
vsakdan slovenskih uporabnikov, katerih rabe mobilnega telefona je treba
razumeti skozi optiko potrošniških ideologij in utopičnih sanj, ki produci-
rajo tehnologizirane mobilne identitete in nove oblike komunikacije; v tretji
dobimo uvide v to, kako je slovenski tranzicijski vladajoči razred oziroma t.
i. tranzicijska elita kot vzpenjajoča se nova družbena sila postsocialističnih
povzpetnikov, bogatašev, izbrancev in imenitnikov »odkril« modno zato-
čišče, od koder s pomočjo medijev uveljavlja vizualiziran red tranzicijske
družbene diferenciacije; v četrti se selimo v zamejstvo k članom slovenske
nacionalne manjšine v Italiji in njihovemu akterskemu identificiranju, ima-
giniranju in komentiranju nekaterih aspektov njihovega razmerja z medi-
ji pa tudi njihovega razumevanja tega, kako mediji gledajo nanje; v peti
se seznanjamo s kompleksnim habitusom regionalnega časopisa Primorske
novice in njegovimi bralci, kjer se na podlagi etnografske perspektive raz-
kriva pereč problem nesamoumevnega in kompleksno družbeno sestavlje-
nega razmerja med časopisi in bralci danes; v šesti, zadnji študji se lahko
vživimo v svet slovenskih youtuberjev in spoznavamo avtoprezentacijske,
participacijske, promocijske, monetizacijske in drugovrstne aspekte njiho-
vega življenja na platformi YouTube.
Osnovno konceptualno vezivo obravnavanih študij je komplementar-
no povezovanje dveh temeljnih področij znanstvenega komentarja, antro-
pologije in medijskih študijev, ki ga v glavnini določa terenska etnografska
perspektiva. Glavni prispevek dela k znanosti in boljšemu razumevanju me-
dijskih pojavov v Sloveniji je, da teorija in etnografija v njunih konkretnih
integrirajočih se realizacijah, manifestacijah in reprezentacijah proizvede-
ta pronicljivo interpretacijo izbranih tematizacij. Z Medijskimi etnografija-
mi je lažje razumeti marsikateri produkcijski, distribucijski, komunikacij-
ski, informacijski, konzumacijski in socializacijski aspekt naših kolektivno
in individualno zaznamovanih medijskih praks. Dokazovanje te teze, pod-
prto z interdisciplinarno in multidisciplinarno oziroma transdisciplinar-
no odprtostjo, vključujoč teoretizacije s področij socialne oziroma kultur-
ne antropologije, medijskih študijev, sociologije, komunikologije, filozofije,
psihologije, kulturnih študijev in še kakšnega specialnega področja aka-
demske vednosti, dobiva s tem obsežnim delom večkratno dragocen uvid
v kulturo družbe kot medijsko kulturo na eni strani in v medijsko kulturo
kot lastno individualizirano kulturo na drugi.
347
na Slovenskem; v drugi sledimo temu, kako mobilna telefonija strukturira
vsakdan slovenskih uporabnikov, katerih rabe mobilnega telefona je treba
razumeti skozi optiko potrošniških ideologij in utopičnih sanj, ki produci-
rajo tehnologizirane mobilne identitete in nove oblike komunikacije; v tretji
dobimo uvide v to, kako je slovenski tranzicijski vladajoči razred oziroma t.
i. tranzicijska elita kot vzpenjajoča se nova družbena sila postsocialističnih
povzpetnikov, bogatašev, izbrancev in imenitnikov »odkril« modno zato-
čišče, od koder s pomočjo medijev uveljavlja vizualiziran red tranzicijske
družbene diferenciacije; v četrti se selimo v zamejstvo k članom slovenske
nacionalne manjšine v Italiji in njihovemu akterskemu identificiranju, ima-
giniranju in komentiranju nekaterih aspektov njihovega razmerja z medi-
ji pa tudi njihovega razumevanja tega, kako mediji gledajo nanje; v peti
se seznanjamo s kompleksnim habitusom regionalnega časopisa Primorske
novice in njegovimi bralci, kjer se na podlagi etnografske perspektive raz-
kriva pereč problem nesamoumevnega in kompleksno družbeno sestavlje-
nega razmerja med časopisi in bralci danes; v šesti, zadnji študji se lahko
vživimo v svet slovenskih youtuberjev in spoznavamo avtoprezentacijske,
participacijske, promocijske, monetizacijske in drugovrstne aspekte njiho-
vega življenja na platformi YouTube.
Osnovno konceptualno vezivo obravnavanih študij je komplementar-
no povezovanje dveh temeljnih področij znanstvenega komentarja, antro-
pologije in medijskih študijev, ki ga v glavnini določa terenska etnografska
perspektiva. Glavni prispevek dela k znanosti in boljšemu razumevanju me-
dijskih pojavov v Sloveniji je, da teorija in etnografija v njunih konkretnih
integrirajočih se realizacijah, manifestacijah in reprezentacijah proizvede-
ta pronicljivo interpretacijo izbranih tematizacij. Z Medijskimi etnografija-
mi je lažje razumeti marsikateri produkcijski, distribucijski, komunikacij-
ski, informacijski, konzumacijski in socializacijski aspekt naših kolektivno
in individualno zaznamovanih medijskih praks. Dokazovanje te teze, pod-
prto z interdisciplinarno in multidisciplinarno oziroma transdisciplinar-
no odprtostjo, vključujoč teoretizacije s področij socialne oziroma kultur-
ne antropologije, medijskih študijev, sociologije, komunikologije, filozofije,
psihologije, kulturnih študijev in še kakšnega specialnega področja aka-
demske vednosti, dobiva s tem obsežnim delom večkratno dragocen uvid
v kulturo družbe kot medijsko kulturo na eni strani in v medijsko kulturo
kot lastno individualizirano kulturo na drugi.
347
