Page 344 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 344
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
binacijo hipertrofiranih dogodkov, naziranj, podob in simbolov, zavitih v
kolorit nacionalnega, kakor so denimo naravna scenerija, tradicija, rekre-
ativno zaledje, športne prireditve, medijske zgodbe, smučarski junaki, bla-
govne znamke, danes predvsem kompleksen kulturni ceremonial, ki slavi
najgloblje družbene ideale in vrednote, kot so vrline, tekmovalnost, uspeh
in slava.
Vzpostavljanje medčloveških odnosov, reguliranje vsakodnevnega
življenja, vzdrževanje zasebnih itinerarijev in organiziranje delovnih ob-
veznosti je na prehodu iz 20. v 21. stoletje postalo skorajda nemogoče brez
mobilnega telefona. V drugi študiji Znotraj mobilnega vsakdana: K antro-
pologiji rab mobilnega telefona si avtor prizadeva osvetliti, kako uporabniki
mobilne telefonije razumejo svojo vpetost v globalni kontekst »mobilne re-
alnosti«, kako tovrstna tehnologija določa oz. strukturira vsakdan ljudi in
kako imetniki mobilnega telefona osmišljajo svoje osebne rabe telefonske-
ga aparata. Da bi to lahko proučili, moramo družbene rabe razumeti sko-
zi optiko specifičnih kulturnih praks, ki s pomočjo potrošniških ideologij
in utopičnih sanj producirajo tehnologizirane mobilne identitete in nove
oblike komunikacije. Antropologija ponuja spoznavni aparat, s katerim je
mogoče na mikroravni osvetliti nekatere aspekte tega globalnega procesa,
ki smo mu priča danes. Pričujoča študija predstavlja del etnografske študi-
je primera rab mobilnega telefona v Sloveniji.
Tretja študija Moda, mediji in elite: Etnografija eksploatacije sloven-
ske tranzicijske medijske promenade skuša na refleksiven način predstavi-
ti specifično družbeno prakso, ki je zaradi svoje aktualistične časovne raz-
sežnosti in skorajda že omniprezentne medijske pojavnosti v zadnjem času
dobila presenetljivo naturalizacijsko legitimacijo v slovenskem medijskem
prostoru. Tako kakor je Slovenija z osamosvojitvijo leta 1991 skozi števil-
ne oblastne diskurze politike, ekonomije, turizma, športa in kulture iskala
novo identitetno podobo, s katero bi se predstavljala navznoter in navzven
ter komunicirala nacionalno zgodbo o sebi, tako je tudi njen tranzicijski
vladajoči razred in vzpenjajoča se nova družbena sila postsocialističnih
povzpetnikov, bogatašev, izbrancev in imenitnikov potreboval nove ele-
mente oziroma sestavine v procesu novega družbenega razlikovanja. Moda
je postala ena od nanovo izumljenih zatočišč ali pač »odkritje« novodobne
slovenske politične, ekonomske in medijske elite, od koder s pomočjo me-
dijev uveljavlja vizualiziran red tranzicijske družbene diferenciacije. Bistvo
mode kot družbene distinkcije je ceremonializirana ali spektakularizira-
na vidnost kulturne razlike v družbi. Elite so tako rekoč ujete v družbeno
344
binacijo hipertrofiranih dogodkov, naziranj, podob in simbolov, zavitih v
kolorit nacionalnega, kakor so denimo naravna scenerija, tradicija, rekre-
ativno zaledje, športne prireditve, medijske zgodbe, smučarski junaki, bla-
govne znamke, danes predvsem kompleksen kulturni ceremonial, ki slavi
najgloblje družbene ideale in vrednote, kot so vrline, tekmovalnost, uspeh
in slava.
Vzpostavljanje medčloveških odnosov, reguliranje vsakodnevnega
življenja, vzdrževanje zasebnih itinerarijev in organiziranje delovnih ob-
veznosti je na prehodu iz 20. v 21. stoletje postalo skorajda nemogoče brez
mobilnega telefona. V drugi študiji Znotraj mobilnega vsakdana: K antro-
pologiji rab mobilnega telefona si avtor prizadeva osvetliti, kako uporabniki
mobilne telefonije razumejo svojo vpetost v globalni kontekst »mobilne re-
alnosti«, kako tovrstna tehnologija določa oz. strukturira vsakdan ljudi in
kako imetniki mobilnega telefona osmišljajo svoje osebne rabe telefonske-
ga aparata. Da bi to lahko proučili, moramo družbene rabe razumeti sko-
zi optiko specifičnih kulturnih praks, ki s pomočjo potrošniških ideologij
in utopičnih sanj producirajo tehnologizirane mobilne identitete in nove
oblike komunikacije. Antropologija ponuja spoznavni aparat, s katerim je
mogoče na mikroravni osvetliti nekatere aspekte tega globalnega procesa,
ki smo mu priča danes. Pričujoča študija predstavlja del etnografske študi-
je primera rab mobilnega telefona v Sloveniji.
Tretja študija Moda, mediji in elite: Etnografija eksploatacije sloven-
ske tranzicijske medijske promenade skuša na refleksiven način predstavi-
ti specifično družbeno prakso, ki je zaradi svoje aktualistične časovne raz-
sežnosti in skorajda že omniprezentne medijske pojavnosti v zadnjem času
dobila presenetljivo naturalizacijsko legitimacijo v slovenskem medijskem
prostoru. Tako kakor je Slovenija z osamosvojitvijo leta 1991 skozi števil-
ne oblastne diskurze politike, ekonomije, turizma, športa in kulture iskala
novo identitetno podobo, s katero bi se predstavljala navznoter in navzven
ter komunicirala nacionalno zgodbo o sebi, tako je tudi njen tranzicijski
vladajoči razred in vzpenjajoča se nova družbena sila postsocialističnih
povzpetnikov, bogatašev, izbrancev in imenitnikov potreboval nove ele-
mente oziroma sestavine v procesu novega družbenega razlikovanja. Moda
je postala ena od nanovo izumljenih zatočišč ali pač »odkritje« novodobne
slovenske politične, ekonomske in medijske elite, od koder s pomočjo me-
dijev uveljavlja vizualiziran red tranzicijske družbene diferenciacije. Bistvo
mode kot družbene distinkcije je ceremonializirana ali spektakularizira-
na vidnost kulturne razlike v družbi. Elite so tako rekoč ujete v družbeno
344
