Page 345 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 345
povzetek
nujnost konstantnega izumljanja novosti, da bi ustvarile potrebno družbe-
no razliko od neelite ali množice. Razlika namreč sama po sebi nima šir-
še družbene veljave, če ni nikogar, ki bi je ne opazil in bi si je ne zaželel.
Prispevek tako v središče preučevanja postavi vprašanje, kako slovenska
tranzicijska elita s pomočjo medijev uporablja modo kot sredstvo stilizaci-
je družbenega razlikovanja. Prispevek ugotovitve metodološko avtentizi-
ra z analizo konkretnih medijskih percepcij in izvedbo kratke etnografije
med akterji na naslednji relaciji: producenti modne družbene razlike (elita)
vs. reproducenti modne družbene razlike (mediji) vs. konzumenti modne
družbene razlike (občinstvo).
Množični mediji ključno prispevajo k imaginiranju in reproducira-
nju teritorialnih in imaginarnih meja in identitet na območjih, na kate-
rih obstajajo nacionalne manjšine. Mediji so tudi tisti, s katerih pomoč-
jo so politične, ekonomske, etnične, kulturne in druge meje in mejnosti
v preteklosti dobile trdne kolektivne instrumentalizacije. Četrta študija
Mediji v očeh nacionalne manjšine: Etnografija medijske subjektivitete slo-
venske manjšinske populacije v Italiji tako skuša identificirati, dokumenti-
rati in komentirati nekatere aspekte razmerja med mediji in nacionalnimi
manjšinami na konkretnem primeru, tj. na primeru slovenske nacionalne
manjšine v Italiji. To stori na podlagi uporabe antropološke terenske me-
tode, ki je zagotovila ustrezno etnografsko evidenco za analitsko soočenje
percepcij. Naša analiza je skušala nadgraditi dosedanje medijske analize
slovenskih manjšinskih populacij s tem, da je glas povsem vrnila akter-
jem manjšine in izpostavila njihovo refleksijo medijske produkcije »njihove
manjšine«. Prakticirani so bili polstrukturirani intervjuji, ki pa so razrah-
ljali mit o enovitem manjšinskem razumevanju idioma »skupnega sloven-
skega medijskega prostora« kot garanta večje prosperitete ali razvoja manj-
šine. Etnografija sugerira, da lahko ta politični idiom kvečjemu morda
prispeva k intenzivnejšemu čezmejnemu sodelovanju in komuniciranju, ne
pa k realitetnemu nacionalnemu afirmiranju manjšine.
Peta študija Časopis in njegovi bralci: Etnografija nekega lokalnega pro-
ducentskega in konzumentskega habitusa obravnava problem nesamou-
mevnega in kompleksno družbeno sestavljenega razmerja med časopisi in
bralci. Diskusijo v temo uvede predstavitev petih eksemplaričnih študij in
njihovih glavnih ugotovitev s področja nacionalnih razlik med časopisni-
mi bralci po Evropi, strukturnih in razvojnih značilnosti evropskega časo-
pisnega bralstva, ameriškega trga lokalnega dnevnega časopisja, procesov
tabloidizacije avstralskih in britanskih medijev ter norveške medijske pok-
345
nujnost konstantnega izumljanja novosti, da bi ustvarile potrebno družbe-
no razliko od neelite ali množice. Razlika namreč sama po sebi nima šir-
še družbene veljave, če ni nikogar, ki bi je ne opazil in bi si je ne zaželel.
Prispevek tako v središče preučevanja postavi vprašanje, kako slovenska
tranzicijska elita s pomočjo medijev uporablja modo kot sredstvo stilizaci-
je družbenega razlikovanja. Prispevek ugotovitve metodološko avtentizi-
ra z analizo konkretnih medijskih percepcij in izvedbo kratke etnografije
med akterji na naslednji relaciji: producenti modne družbene razlike (elita)
vs. reproducenti modne družbene razlike (mediji) vs. konzumenti modne
družbene razlike (občinstvo).
Množični mediji ključno prispevajo k imaginiranju in reproducira-
nju teritorialnih in imaginarnih meja in identitet na območjih, na kate-
rih obstajajo nacionalne manjšine. Mediji so tudi tisti, s katerih pomoč-
jo so politične, ekonomske, etnične, kulturne in druge meje in mejnosti
v preteklosti dobile trdne kolektivne instrumentalizacije. Četrta študija
Mediji v očeh nacionalne manjšine: Etnografija medijske subjektivitete slo-
venske manjšinske populacije v Italiji tako skuša identificirati, dokumenti-
rati in komentirati nekatere aspekte razmerja med mediji in nacionalnimi
manjšinami na konkretnem primeru, tj. na primeru slovenske nacionalne
manjšine v Italiji. To stori na podlagi uporabe antropološke terenske me-
tode, ki je zagotovila ustrezno etnografsko evidenco za analitsko soočenje
percepcij. Naša analiza je skušala nadgraditi dosedanje medijske analize
slovenskih manjšinskih populacij s tem, da je glas povsem vrnila akter-
jem manjšine in izpostavila njihovo refleksijo medijske produkcije »njihove
manjšine«. Prakticirani so bili polstrukturirani intervjuji, ki pa so razrah-
ljali mit o enovitem manjšinskem razumevanju idioma »skupnega sloven-
skega medijskega prostora« kot garanta večje prosperitete ali razvoja manj-
šine. Etnografija sugerira, da lahko ta politični idiom kvečjemu morda
prispeva k intenzivnejšemu čezmejnemu sodelovanju in komuniciranju, ne
pa k realitetnemu nacionalnemu afirmiranju manjšine.
Peta študija Časopis in njegovi bralci: Etnografija nekega lokalnega pro-
ducentskega in konzumentskega habitusa obravnava problem nesamou-
mevnega in kompleksno družbeno sestavljenega razmerja med časopisi in
bralci. Diskusijo v temo uvede predstavitev petih eksemplaričnih študij in
njihovih glavnih ugotovitev s področja nacionalnih razlik med časopisni-
mi bralci po Evropi, strukturnih in razvojnih značilnosti evropskega časo-
pisnega bralstva, ameriškega trga lokalnega dnevnega časopisja, procesov
tabloidizacije avstralskih in britanskih medijev ter norveške medijske pok-
345
