Page 68 - Petelin, Ana, et al. Eds. 2019. Zdravje otrok in mladostnikov / Health of Children and Adolescents. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 68
avje otrok in mladostnikov | health of children and adolescents Škodljivi vplivi permisivne vzgoje na psihosocialni razvoj otrok
in mladostnikov
Sebastjan Kristovič
Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija
Permisivna paradigma v vzgoji in vzgojno-izobraževalnem procesu v središče
sveta odraslih (starši, vrtec, šola…) postavlja otroka. Vse se vrti okrog zado-
voljevanja otrokovih želja in potreb. Posledice so različne in večplastne. Zara-
di »vse po meri otroka« in poplavami obšolskih/obvrtčnih dejavnosti se danes
srečujemo z generacijami zdolgočasenih, naveličanih in iztrošenih otrok/mla-
dostnikov. Številne raziskave kažejo, da gre za generacije otrok z zelo nizko sa-
mopodobo, samozavestjo in samospoštovanjem, v resni eksistencialni krizi in
krizi identitete, s številnimi duševnimi stiskami in boleznimi, ki so neopremlje-
ni ter nepripravljeni na realno in osmišljeno življenje. V logoterapiji poznamo
tri glavna simptomatična področja krize smisla: 1. agresija (na telesni in duševni
ravni – do sebe in do drugega), 2. depresija in 3. različne vrste zasvojenosti (ke-
mične in nekemične). Tovrstna simptomatika zaobjema skorajda vse vedenjske
in duševne stiske sodobnega otroka/mladostnika.
Namen prispevka je, iz logoterapevtskega vidika, podati ključne vidike škodlji-
vih vplivov permisivne paradigme na duševno zdravje in celosten psihosocial-
ni razvoj. Stroka namreč prepogosto otroka (redukcionistično) dojema, kot
predvsem kognitivno/razumsko bitje in ne kot nedeljivo celoto telesne, dušev-
ne in duhovne razsežnosti. V Beli knjigi se sicer na nekaj mestih omenja celostni
pristop vendar vsebina zajema zgolj minimalistično deklarativno-teoretično ra-
ven, ne pa konkretne, praktične in izvedbene ravni.
Ključne besede: vzgoja, logoterapija, logopedagogika, duševno zdravje,
psihosocialno zdravje
66
in mladostnikov
Sebastjan Kristovič
Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija
Permisivna paradigma v vzgoji in vzgojno-izobraževalnem procesu v središče
sveta odraslih (starši, vrtec, šola…) postavlja otroka. Vse se vrti okrog zado-
voljevanja otrokovih želja in potreb. Posledice so različne in večplastne. Zara-
di »vse po meri otroka« in poplavami obšolskih/obvrtčnih dejavnosti se danes
srečujemo z generacijami zdolgočasenih, naveličanih in iztrošenih otrok/mla-
dostnikov. Številne raziskave kažejo, da gre za generacije otrok z zelo nizko sa-
mopodobo, samozavestjo in samospoštovanjem, v resni eksistencialni krizi in
krizi identitete, s številnimi duševnimi stiskami in boleznimi, ki so neopremlje-
ni ter nepripravljeni na realno in osmišljeno življenje. V logoterapiji poznamo
tri glavna simptomatična področja krize smisla: 1. agresija (na telesni in duševni
ravni – do sebe in do drugega), 2. depresija in 3. različne vrste zasvojenosti (ke-
mične in nekemične). Tovrstna simptomatika zaobjema skorajda vse vedenjske
in duševne stiske sodobnega otroka/mladostnika.
Namen prispevka je, iz logoterapevtskega vidika, podati ključne vidike škodlji-
vih vplivov permisivne paradigme na duševno zdravje in celosten psihosocial-
ni razvoj. Stroka namreč prepogosto otroka (redukcionistično) dojema, kot
predvsem kognitivno/razumsko bitje in ne kot nedeljivo celoto telesne, dušev-
ne in duhovne razsežnosti. V Beli knjigi se sicer na nekaj mestih omenja celostni
pristop vendar vsebina zajema zgolj minimalistično deklarativno-teoretično ra-
ven, ne pa konkretne, praktične in izvedbene ravni.
Ključne besede: vzgoja, logoterapija, logopedagogika, duševno zdravje,
psihosocialno zdravje
66
