Page 310 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 310
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
obravnava in niti ne imenuje, kakor da bi jih ne poznal. To lahko razume-
mo iz naslednjega citata:
Pri zadržkih skokoma lahko vzamemo ev. alteracije. Če pride zadr-
žek, ki se ima razvezati pol tona navzgor, skokoma – sme priti tudi
od zgoraj navzdol in je kot tak zelo učinkovit in uporaben.33
Je s tem Osterc vplival na kasnejše slovenske teoretike? Vprašanje ostaja
odprto.
Tudi pri obravnavi poglavja o ležečih tonih in figurah (ostinatne figure,
ostinata oz. po Osterčevo tudi »obstinata«, figuracije) je v ospredju razlag
predvsem kompozicijska orotografija in priporočila skladateljem. Kritičen
je do figuracije, ki jo pojmuje kot »najbolj banalno sredstvo za dosego pe-
strosti in je potom nje navidez dosežena pestrost zelo plehka in prej monoto-
na kot zanimiva.«34
Razpravo oz. traktat o harmoniji zaključi s tremi poglavji (harmoniza-
cija skal, diatoničnih linij in diatoničnih melodij), ki so zopet napolnjena s
praktičnimi kompozicijskimi napotki za harmonizacijo melodij. Tudi v tej
razpravi je močno v ospredju Osterc-učitelj, didaktik. Isti žar izžareva še v
večji meri naslednja razprava.
Razprava o kromatiki in modulaciji kot navodilih za komponiste
Kromatika in modulacija: Navodila za komponiste je Osterčevo najbolj sa-
mostojno premišljeno in zaključeno glasbeno-teoretično delo. V zapuščini, ki
jo hrani NUK, imamo na razpolago tri inačice te razprave: rokopis35 in dva iz-
voda tipkopisa,36 od teh eden s popravki in vložkom dveh strani (34a, b). Po-
sebej dragocena je inačica v rokopisu, ker nam dopušča neposreden vpogled
v Osterčeve razmisleke, premisleke, nihanja ter popravke v umevanju in raz-
porejanju posameznih poglavij oz. vsebin. Pri našem opisu se bomo zato opr-
li na rokopisno inačico. Obstaja tudi prevod v srbščino z notnimi primeri37 in
33 Ibid.
34 Ibid., 31.
35 Slavko Osterc, Kromatika in modulacija: Navodila za komponiste. Ljubljana: 1941.
Rokopisni listi. Hrani NUK, MD 707/1204.
36 Slavko Osterc, Kromatika in modulacija. Tipkopis s popravki. Hrani NUK, MD
1320/1996.
37 Slavko Osterc, Hromatika i modulacija /Uputstva za kompozitore/. Prev. v srbšči-
no Stanka Đurić-Klajn. Ljubljana: samozaložba, 1941. Hrani NUK, S. Osterc, škatla
Kronika III, mapa MZ 2335/1955.
308
obravnava in niti ne imenuje, kakor da bi jih ne poznal. To lahko razume-
mo iz naslednjega citata:
Pri zadržkih skokoma lahko vzamemo ev. alteracije. Če pride zadr-
žek, ki se ima razvezati pol tona navzgor, skokoma – sme priti tudi
od zgoraj navzdol in je kot tak zelo učinkovit in uporaben.33
Je s tem Osterc vplival na kasnejše slovenske teoretike? Vprašanje ostaja
odprto.
Tudi pri obravnavi poglavja o ležečih tonih in figurah (ostinatne figure,
ostinata oz. po Osterčevo tudi »obstinata«, figuracije) je v ospredju razlag
predvsem kompozicijska orotografija in priporočila skladateljem. Kritičen
je do figuracije, ki jo pojmuje kot »najbolj banalno sredstvo za dosego pe-
strosti in je potom nje navidez dosežena pestrost zelo plehka in prej monoto-
na kot zanimiva.«34
Razpravo oz. traktat o harmoniji zaključi s tremi poglavji (harmoniza-
cija skal, diatoničnih linij in diatoničnih melodij), ki so zopet napolnjena s
praktičnimi kompozicijskimi napotki za harmonizacijo melodij. Tudi v tej
razpravi je močno v ospredju Osterc-učitelj, didaktik. Isti žar izžareva še v
večji meri naslednja razprava.
Razprava o kromatiki in modulaciji kot navodilih za komponiste
Kromatika in modulacija: Navodila za komponiste je Osterčevo najbolj sa-
mostojno premišljeno in zaključeno glasbeno-teoretično delo. V zapuščini, ki
jo hrani NUK, imamo na razpolago tri inačice te razprave: rokopis35 in dva iz-
voda tipkopisa,36 od teh eden s popravki in vložkom dveh strani (34a, b). Po-
sebej dragocena je inačica v rokopisu, ker nam dopušča neposreden vpogled
v Osterčeve razmisleke, premisleke, nihanja ter popravke v umevanju in raz-
porejanju posameznih poglavij oz. vsebin. Pri našem opisu se bomo zato opr-
li na rokopisno inačico. Obstaja tudi prevod v srbščino z notnimi primeri37 in
33 Ibid.
34 Ibid., 31.
35 Slavko Osterc, Kromatika in modulacija: Navodila za komponiste. Ljubljana: 1941.
Rokopisni listi. Hrani NUK, MD 707/1204.
36 Slavko Osterc, Kromatika in modulacija. Tipkopis s popravki. Hrani NUK, MD
1320/1996.
37 Slavko Osterc, Hromatika i modulacija /Uputstva za kompozitore/. Prev. v srbšči-
no Stanka Đurić-Klajn. Ljubljana: samozaložba, 1941. Hrani NUK, S. Osterc, škatla
Kronika III, mapa MZ 2335/1955.
308
