Page 309 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 309
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
korak je v smislu avtentične kadence V-I, zastopnica pa v smislu
varljive kad. V-VI.28
Z nonakordi opravi dokaj hitro. Z undecim- in trodecimakordom pa
kar v enem stavku: »V 4glasju sploh ne prideta v poštev. 13ak. vsebuje vse tone
skale«.29
V posebej obravnavem molu – kot smo že izpostavili – poda Osterc
nekaj pedantnih »pravil oz. navodil« harmoniziranja. Največ pozornosti
posveti zmanjšanemu septakordu, kar je za mol razumljivo.
Poglavje o kadencah, ki sledi, uvede takole:
Kadence so konci, to so gotovi spoji akordov, ki narede dojem, da
je skladba ali vaja končana. Točno označeno so to harmonične ka-
dence in ne smemo tega pojava zamenjati npr. s tzv. virtuoznimi
kadencami.30
Nato našteje in z rimskimi številkami opiše osnovne kadence iz dveh akor-
dov (avtentično, plagalno in varljivo), poda oblike razširjenih kadenc, ka-
mor zanimivo vključi kadenčni postop V–IV–I, ki ga poimenuje razširje-
na plagalna kadenca. Ta kadenčni postop je zelo blizu tudi slovenskemu
ljudskemu melosu, glasbeno-teoretično pa takšen kadenčni postop obrav-
nava tudi Čajkovski v svojem traktatu. V romanskih in germanskih pri-
ročnikih harmonije 19. stoletja pa je takšen kadenčni postop celo odsveto-
van kot slab.
V sklopu poglavij o harmonsko tujih tonih je Osterc osredotočen pred-
vsem na orotografijo, kot bo ta izraz uporabil v razpravi o Kromatiki in mo-
dulacijah. Najbolj obširno opiše zadržke, saj se jim posveti kar na štirih
straneh. »Zadržki ali retardacije so harmonsko tuji toni na težke dobe akor-
dov, ki prehajajo v akordne tone na lahke dobe akordov,«31 in jih razvrsti v
pripravljene, polpripravljene in pa proste zadržke. Glede na razvez razliku-
je zadržke navzdol in pa zadržke navzgor. Za Osterca so zadržki – kot sam
pravi – »najučinkovitejše sredstvo, da dosežemo harmonsko pestrost, zato se
jih zlasti v kontrapunktu radi poslužujemo«.32
Pri opisu določenih oblik zadržkov (»zadržki skokoma«) kaže, da ima
Osterc v mislih appoggiature. Teh pa v naboru harmonsko tujih tonov ne
28 Ibid., 13–14.
29 Ibid., 17.
30 Ibid., 20–21.
31 Ibid., 26.
32 Ibid., 29.
307
korak je v smislu avtentične kadence V-I, zastopnica pa v smislu
varljive kad. V-VI.28
Z nonakordi opravi dokaj hitro. Z undecim- in trodecimakordom pa
kar v enem stavku: »V 4glasju sploh ne prideta v poštev. 13ak. vsebuje vse tone
skale«.29
V posebej obravnavem molu – kot smo že izpostavili – poda Osterc
nekaj pedantnih »pravil oz. navodil« harmoniziranja. Največ pozornosti
posveti zmanjšanemu septakordu, kar je za mol razumljivo.
Poglavje o kadencah, ki sledi, uvede takole:
Kadence so konci, to so gotovi spoji akordov, ki narede dojem, da
je skladba ali vaja končana. Točno označeno so to harmonične ka-
dence in ne smemo tega pojava zamenjati npr. s tzv. virtuoznimi
kadencami.30
Nato našteje in z rimskimi številkami opiše osnovne kadence iz dveh akor-
dov (avtentično, plagalno in varljivo), poda oblike razširjenih kadenc, ka-
mor zanimivo vključi kadenčni postop V–IV–I, ki ga poimenuje razširje-
na plagalna kadenca. Ta kadenčni postop je zelo blizu tudi slovenskemu
ljudskemu melosu, glasbeno-teoretično pa takšen kadenčni postop obrav-
nava tudi Čajkovski v svojem traktatu. V romanskih in germanskih pri-
ročnikih harmonije 19. stoletja pa je takšen kadenčni postop celo odsveto-
van kot slab.
V sklopu poglavij o harmonsko tujih tonih je Osterc osredotočen pred-
vsem na orotografijo, kot bo ta izraz uporabil v razpravi o Kromatiki in mo-
dulacijah. Najbolj obširno opiše zadržke, saj se jim posveti kar na štirih
straneh. »Zadržki ali retardacije so harmonsko tuji toni na težke dobe akor-
dov, ki prehajajo v akordne tone na lahke dobe akordov,«31 in jih razvrsti v
pripravljene, polpripravljene in pa proste zadržke. Glede na razvez razliku-
je zadržke navzdol in pa zadržke navzgor. Za Osterca so zadržki – kot sam
pravi – »najučinkovitejše sredstvo, da dosežemo harmonsko pestrost, zato se
jih zlasti v kontrapunktu radi poslužujemo«.32
Pri opisu določenih oblik zadržkov (»zadržki skokoma«) kaže, da ima
Osterc v mislih appoggiature. Teh pa v naboru harmonsko tujih tonov ne
28 Ibid., 13–14.
29 Ibid., 17.
30 Ibid., 20–21.
31 Ibid., 26.
32 Ibid., 29.
307
