Page 307 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 307
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
Harmonija tudi ni podal uvodne razdelitve snovi, kakor je to storil pri kon-
trapunktu, marveč je sproti nanizal celotno snov. Iz teh razlogov ostaja to
vprašanje odprto.
Okvirno členitev snovi v Osterčevi zamisli lahko izluščimo v njego-
vem načinu podčrtavanja naslovov poglavij, vendar tudi tu ni čisto in pov-
sod dosleden. Najbolj vpadljivo je, da Osterc obravnava posebej durovo in
molovo tonaliteto, čeprav del snovi, ki jo obravnava v poglavju o duru, os-
taja veljaven tudi za mol. Osterčev nabor obravnavane snovi, ki ga povzeva-
mo iz naslovov tekočega besedila celega rokopisa, je naslednji.
Dur. Trozvoki v duru. / Četveroglasje. / Lega glasov. / Notacija. /
Razdalja med glasovi / Lega akorda. / Približni obseg glasov. / Zve-
za akordov v duru - Harmonska vez. / Postopi / Mali stavki s kvin-
takordi. / VII. stopnja. / 6 akord. / 6/4 akord. / Vezava 3zvokov so-
sednjih stopenj. / Prostejši nastop VII. st. / Četverozvoki. / 7akord.
/ Pripravljeni 7ak. v stavku. / Obrnitve 7akorda. / Vezava 4zvokov
med seboj. / Septime stopnjema. / Nonakord in obrnitve. / Unde-
cimakord in trodecimakord. // Mol. / Splošna pravila in navodi-
la. Trozvoki. / Četverozvoki v molu. / Zmanjšan 7ak. / Kadence. //
Harmonsko tuji toni. / Menjalni toni. / Prehajalni toni. / Prehit-
ki. / Zadržki. / Ležeči toni in figure. / Figuracija. / Harmonizacija
skal. / Harmonizacija diatoničnih linij. / Harmonizacija diatonič-
nih melodij.25
Podobno kot osnutek predavanj o kontrapunktu je tudi ta drugi Osterčev
rokopis o harmoniji izrazito didaktične narave. Ob vseh sklopih zaokrože-
ne snovi najdemo tudi tukaj dosledne didaktične zabeležke v oglatem okle-
paju, npr. »[Primeri…]« in »[Vaje]«. Ker manjkajo notni primeri, je Osterc
očitno zapisoval vse primere na tablo neposredno med predavanji.
Razvrstitev poglavij in sama obravnava snovi kažeta, da je Ostercu te-
oretična osnova razmišljanja strogi stavek, vendar pa v razpravi na več mes-
tih zasledimo njegovo izvirno izvajanje. Obravnava snovi kaže, da bi naj
rokopis nastal v zrelih letih ali vsekakor po desetletju poučevanja glasbeno-
-teoretičnih in kompozicijskih predmetov. Čeprav se v uvodnih poglavjih
drži splošno znanih napotkov tvorbe in postavljanja strogega štiriglasnega
glasbenega stavka, hodi v nekaterih izvajanjih svojo pot. Lep primer tega je
obravnava akorda na VII. stopnji dura. Osterc ga obravnava na dveh mes-
tih. Oba citata sta zgovorna sama po sebi.
25 Ibid. Citati naslovov poglavij celega rokopisa na straneh 1–35.
305
Harmonija tudi ni podal uvodne razdelitve snovi, kakor je to storil pri kon-
trapunktu, marveč je sproti nanizal celotno snov. Iz teh razlogov ostaja to
vprašanje odprto.
Okvirno členitev snovi v Osterčevi zamisli lahko izluščimo v njego-
vem načinu podčrtavanja naslovov poglavij, vendar tudi tu ni čisto in pov-
sod dosleden. Najbolj vpadljivo je, da Osterc obravnava posebej durovo in
molovo tonaliteto, čeprav del snovi, ki jo obravnava v poglavju o duru, os-
taja veljaven tudi za mol. Osterčev nabor obravnavane snovi, ki ga povzeva-
mo iz naslovov tekočega besedila celega rokopisa, je naslednji.
Dur. Trozvoki v duru. / Četveroglasje. / Lega glasov. / Notacija. /
Razdalja med glasovi / Lega akorda. / Približni obseg glasov. / Zve-
za akordov v duru - Harmonska vez. / Postopi / Mali stavki s kvin-
takordi. / VII. stopnja. / 6 akord. / 6/4 akord. / Vezava 3zvokov so-
sednjih stopenj. / Prostejši nastop VII. st. / Četverozvoki. / 7akord.
/ Pripravljeni 7ak. v stavku. / Obrnitve 7akorda. / Vezava 4zvokov
med seboj. / Septime stopnjema. / Nonakord in obrnitve. / Unde-
cimakord in trodecimakord. // Mol. / Splošna pravila in navodi-
la. Trozvoki. / Četverozvoki v molu. / Zmanjšan 7ak. / Kadence. //
Harmonsko tuji toni. / Menjalni toni. / Prehajalni toni. / Prehit-
ki. / Zadržki. / Ležeči toni in figure. / Figuracija. / Harmonizacija
skal. / Harmonizacija diatoničnih linij. / Harmonizacija diatonič-
nih melodij.25
Podobno kot osnutek predavanj o kontrapunktu je tudi ta drugi Osterčev
rokopis o harmoniji izrazito didaktične narave. Ob vseh sklopih zaokrože-
ne snovi najdemo tudi tukaj dosledne didaktične zabeležke v oglatem okle-
paju, npr. »[Primeri…]« in »[Vaje]«. Ker manjkajo notni primeri, je Osterc
očitno zapisoval vse primere na tablo neposredno med predavanji.
Razvrstitev poglavij in sama obravnava snovi kažeta, da je Ostercu te-
oretična osnova razmišljanja strogi stavek, vendar pa v razpravi na več mes-
tih zasledimo njegovo izvirno izvajanje. Obravnava snovi kaže, da bi naj
rokopis nastal v zrelih letih ali vsekakor po desetletju poučevanja glasbeno-
-teoretičnih in kompozicijskih predmetov. Čeprav se v uvodnih poglavjih
drži splošno znanih napotkov tvorbe in postavljanja strogega štiriglasnega
glasbenega stavka, hodi v nekaterih izvajanjih svojo pot. Lep primer tega je
obravnava akorda na VII. stopnji dura. Osterc ga obravnava na dveh mes-
tih. Oba citata sta zgovorna sama po sebi.
25 Ibid. Citati naslovov poglavij celega rokopisa na straneh 1–35.
305
