Page 337 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 337
proces ustanavljanja in prva leta delovanja glasbene ak ademije v ljubljani ...
avtonomno uveljavljanje slovenskih kulturnikov.10 Politična trenja so
razdvajala tudi stranke Dravske banovine. Slovenski člani najmočnejše li-
beralno usmerjene Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) so zagovarja-
li udejanjanje političnega manifesta šestojanuarske ustave in s tem državni
unitarizem, v čemer so videli edino možnost svojega obstoja in uveljavitve,
medtem ko se je Slovenska ljudska stranka (SLS) z dr. Antonom Korošcem
na čelu v svojem programu s konca leta 1932 zavzemala za federativno dr-
žavo in slovensko avtonomijo na najširši možni ravni.11 Strankarska trenja
znotraj domačih okvirjev so se poglabljala in vodila v svojevrstno agonijo,
ki je vplivala tudi na ustanovitev Glasbene akademije, in jo vztrajno podalj-
ševala. Korespondence med glavnimi akterji obeh političnih strani namreč
kažejo, da je proces nastajanja akademije spremljalo živahno in spletkarsko
zakulisno dogajanje, ki se je bolj kot na vprašanja ustanovnih aktov, uredi-
tve prostorov, denarne podpore in pripravo učnih programov, osredotoča-
lo na kadrovsko zasedbo po načelu osebnih in političnih interesov. Le-ti so
bili za večino vpletenih prioriteta, še posebej, ker je bilo profesorskih delov-
nih mest izjemno malo, apetitov po njih pa veliko.12
Medtem ko je Univerza v Ljubljani leta 1930 dobila ustrezno zakonoda-
jo, so vzporedno s trenji med slovenskimi intelektualci in beograjskimi po-
litičnimi veljaki tekla prizadevanja za ustanovitev Akademije znanosti in
umetnosti in urejanje statusa visokošolskih umetniških šol. Prva je zače-
la delovati avgusta leta 1938, politično obarvani dogovori in osebna lobira-
nja za Glasbeno akademijo pa so potekali še eno leto. Slovenci so svoje de-
javnosti stopnjevali od leta 1935, ko je v vlado vstopila stranka SLS, vodenje
Dravske banovine pa je bilo zaupano njenemu članu, cenjenemu pravni-
ku in katoliško usmerjenemu politiku dr. Marku Natlačenu (1886–1942), od
katerega si je slovenska javnost veliko obetala. Prizadeval si je za izboljša-
nje gospodarstva, prenovo kmetijstva in podporo slovenski kulturi, a se je
izkazalo, da so bila pričakovanja prevelika, saj številnih namer ali obljub ni
zmogel ali znal uresničiti.13 Natlačen je bil tesen sodelavec najvplivnejšega
10 Jurij Perovšek, »Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih«, 18–20.
11 Ibid., 21–23.
12 Željko Oset, »Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani«, Prispevki za novejšo zgo-
dovino LII/2 (2012): 113–125.
13 Dr. Marko Natlačen, pravnik, politik in vodja Dravske banovine, je bil pomemben
člen Slovenske ljudske stranke, zato je bilo ob njegovi izvolitvi upravičeno pričako-
vati večjo denarno državno podporo banovini in posledično slovenski kulturi. Prim.
Anon., »Dr. Marko Natlačen – naš novi ban«, Slovenec 58, št. 209a (1935): 1, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M3YMYKWC; Oset, »Ustanovitev Glasbene
akademije v Ljubljani«, 116. Natlačen je bil do začetka druge svetovne vojne pri-
335
avtonomno uveljavljanje slovenskih kulturnikov.10 Politična trenja so
razdvajala tudi stranke Dravske banovine. Slovenski člani najmočnejše li-
beralno usmerjene Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) so zagovarja-
li udejanjanje političnega manifesta šestojanuarske ustave in s tem državni
unitarizem, v čemer so videli edino možnost svojega obstoja in uveljavitve,
medtem ko se je Slovenska ljudska stranka (SLS) z dr. Antonom Korošcem
na čelu v svojem programu s konca leta 1932 zavzemala za federativno dr-
žavo in slovensko avtonomijo na najširši možni ravni.11 Strankarska trenja
znotraj domačih okvirjev so se poglabljala in vodila v svojevrstno agonijo,
ki je vplivala tudi na ustanovitev Glasbene akademije, in jo vztrajno podalj-
ševala. Korespondence med glavnimi akterji obeh političnih strani namreč
kažejo, da je proces nastajanja akademije spremljalo živahno in spletkarsko
zakulisno dogajanje, ki se je bolj kot na vprašanja ustanovnih aktov, uredi-
tve prostorov, denarne podpore in pripravo učnih programov, osredotoča-
lo na kadrovsko zasedbo po načelu osebnih in političnih interesov. Le-ti so
bili za večino vpletenih prioriteta, še posebej, ker je bilo profesorskih delov-
nih mest izjemno malo, apetitov po njih pa veliko.12
Medtem ko je Univerza v Ljubljani leta 1930 dobila ustrezno zakonoda-
jo, so vzporedno s trenji med slovenskimi intelektualci in beograjskimi po-
litičnimi veljaki tekla prizadevanja za ustanovitev Akademije znanosti in
umetnosti in urejanje statusa visokošolskih umetniških šol. Prva je zače-
la delovati avgusta leta 1938, politično obarvani dogovori in osebna lobira-
nja za Glasbeno akademijo pa so potekali še eno leto. Slovenci so svoje de-
javnosti stopnjevali od leta 1935, ko je v vlado vstopila stranka SLS, vodenje
Dravske banovine pa je bilo zaupano njenemu članu, cenjenemu pravni-
ku in katoliško usmerjenemu politiku dr. Marku Natlačenu (1886–1942), od
katerega si je slovenska javnost veliko obetala. Prizadeval si je za izboljša-
nje gospodarstva, prenovo kmetijstva in podporo slovenski kulturi, a se je
izkazalo, da so bila pričakovanja prevelika, saj številnih namer ali obljub ni
zmogel ali znal uresničiti.13 Natlačen je bil tesen sodelavec najvplivnejšega
10 Jurij Perovšek, »Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih«, 18–20.
11 Ibid., 21–23.
12 Željko Oset, »Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani«, Prispevki za novejšo zgo-
dovino LII/2 (2012): 113–125.
13 Dr. Marko Natlačen, pravnik, politik in vodja Dravske banovine, je bil pomemben
člen Slovenske ljudske stranke, zato je bilo ob njegovi izvolitvi upravičeno pričako-
vati večjo denarno državno podporo banovini in posledično slovenski kulturi. Prim.
Anon., »Dr. Marko Natlačen – naš novi ban«, Slovenec 58, št. 209a (1935): 1, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M3YMYKWC; Oset, »Ustanovitev Glasbene
akademije v Ljubljani«, 116. Natlačen je bil do začetka druge svetovne vojne pri-
335
