Page 338 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 338
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
slovenskega politika dr. Antona Korošca (1872–1940), od leta 1935 ministra
za notranje zadeve in v letu 1940 nekaj mesecev ministra za prosveto. Ko-
rošcev vpliv je v boju za Glasbeno akademijo neprecenljiv, tako kot njegova
prizadevanja za kulturno in politično samostojnost Slovenije znotraj fede-
ralne skupnosti.14 Med pomembnimi politiki, ki so bili soudeleženi v pro-
cesu ustanavljanja Glasbene akademije v Ljubljani, sta bila tudi Miha Krek
(1897–1969) kot drugi človek stranke SLS, od leta 1935 minister brez listni-
ce, po Koroščevi smrti pa minister za prosveto,15 ter Franc Snoj (1902–1962),
od leta 1938 minister brez listnice v treh vladah.16 Ob tem je vredno opozo-
riti na misel dr. Vladimirja Ravniharja, po prepričanju liberalca, ki se na-
naša na ostre politične spletke slovenskih liberalnih in katoliških strank, o
čemer pravi:
Prav nič ni bilo potrebno, da smo se v novi državi šli liberalce in kle-
rikalce. […] Saj so čakali svoje rešitve povsem novi problemi, ki so
zanimali vse Slovence brez razlike njihovih strankarskih odtenkov,
ki bi nam ob pravilni rešitvi zagotovili udobno, brezskrbno nacio-
nalno življenje.17
Kljub zapleteni politični situaciji in slabih gospodarskih razmerah so
ljubljanski kulturniki verjeli v uspeh, posebno od leta 1937, ko je bila v pri
pravi enotna državna uredba za glasbene akademije. V tem času se je kon-
čal postopek ustanavljanja državne glasbene akademije v Beogradu s statu-
som visoke šole s pridruženo srednjo stopnjo (ustanovljena marca 193718),
kar je Ljubljano in Zagreb navdalo z optimizmom, vendar pot do uresni-
čitve njunih prizadevanj ni bila lahka. Maja tega leta je prišlo do spodbude,
da se predsednik Glasbene matice dr. Vladimir Ravnihar in ravnatelj Dr-
ljubljen politik, nato pa je storil nekaj nerazumljivih korakov, s katerimi je dobil
neizbrisljiv pečat kolaboranta, kar je povzročilo njegovo nasilno smrt. O njegovem
življenju glej monografijo: Zdenko Čepič, ur., Marko Natlačen (1886–1942) v zgodo-
vinskem dogajanju (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012).
14 Janko Prunk, »Politični profil in delo dr. Antona Korošca v prvi Jugoslaviji«, Prispev-
ki za novejšo zgodovino XXXI (1991): 35–53.
15 Anon., »Dr. Miha Krek, novi minister za prosveto«, Učiteljski tovariš 81, št. 4 (1941):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CLTT3SFG.
16 Andrej Hudomalj, »Ministrovanje ministra Franca Snoja«, Arhivi 27, št. 1 (2004):
121–130.
17 Janez Cvirn, Vasilij Melik in Dušan Nećak, ur., Mojega življenja pot. Spomini dr.
Vladimirja Ravniharja (Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1997),
267.
18 Sonja Marinković, »Muzička akademija u Beogradu«, www.riznicasrpska.net/muzi-
ka/index.php?topic=605.0;wap2.
336
slovenskega politika dr. Antona Korošca (1872–1940), od leta 1935 ministra
za notranje zadeve in v letu 1940 nekaj mesecev ministra za prosveto. Ko-
rošcev vpliv je v boju za Glasbeno akademijo neprecenljiv, tako kot njegova
prizadevanja za kulturno in politično samostojnost Slovenije znotraj fede-
ralne skupnosti.14 Med pomembnimi politiki, ki so bili soudeleženi v pro-
cesu ustanavljanja Glasbene akademije v Ljubljani, sta bila tudi Miha Krek
(1897–1969) kot drugi človek stranke SLS, od leta 1935 minister brez listni-
ce, po Koroščevi smrti pa minister za prosveto,15 ter Franc Snoj (1902–1962),
od leta 1938 minister brez listnice v treh vladah.16 Ob tem je vredno opozo-
riti na misel dr. Vladimirja Ravniharja, po prepričanju liberalca, ki se na-
naša na ostre politične spletke slovenskih liberalnih in katoliških strank, o
čemer pravi:
Prav nič ni bilo potrebno, da smo se v novi državi šli liberalce in kle-
rikalce. […] Saj so čakali svoje rešitve povsem novi problemi, ki so
zanimali vse Slovence brez razlike njihovih strankarskih odtenkov,
ki bi nam ob pravilni rešitvi zagotovili udobno, brezskrbno nacio-
nalno življenje.17
Kljub zapleteni politični situaciji in slabih gospodarskih razmerah so
ljubljanski kulturniki verjeli v uspeh, posebno od leta 1937, ko je bila v pri
pravi enotna državna uredba za glasbene akademije. V tem času se je kon-
čal postopek ustanavljanja državne glasbene akademije v Beogradu s statu-
som visoke šole s pridruženo srednjo stopnjo (ustanovljena marca 193718),
kar je Ljubljano in Zagreb navdalo z optimizmom, vendar pot do uresni-
čitve njunih prizadevanj ni bila lahka. Maja tega leta je prišlo do spodbude,
da se predsednik Glasbene matice dr. Vladimir Ravnihar in ravnatelj Dr-
ljubljen politik, nato pa je storil nekaj nerazumljivih korakov, s katerimi je dobil
neizbrisljiv pečat kolaboranta, kar je povzročilo njegovo nasilno smrt. O njegovem
življenju glej monografijo: Zdenko Čepič, ur., Marko Natlačen (1886–1942) v zgodo-
vinskem dogajanju (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012).
14 Janko Prunk, »Politični profil in delo dr. Antona Korošca v prvi Jugoslaviji«, Prispev-
ki za novejšo zgodovino XXXI (1991): 35–53.
15 Anon., »Dr. Miha Krek, novi minister za prosveto«, Učiteljski tovariš 81, št. 4 (1941):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CLTT3SFG.
16 Andrej Hudomalj, »Ministrovanje ministra Franca Snoja«, Arhivi 27, št. 1 (2004):
121–130.
17 Janez Cvirn, Vasilij Melik in Dušan Nećak, ur., Mojega življenja pot. Spomini dr.
Vladimirja Ravniharja (Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1997),
267.
18 Sonja Marinković, »Muzička akademija u Beogradu«, www.riznicasrpska.net/muzi-
ka/index.php?topic=605.0;wap2.
336
