Page 339 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 339
proces ustanavljanja in prva leta delovanja glasbene ak ademije v ljubljani ...

žavnega konservatorija Julij Betetto vključita v pripravo besedila zakona o
umetniških šolah. Ta sicer optimistični proces pa so spremljale neprestane
spremembe financiranja Konservatorija, ki so vplivale na sramotno nizke
prejemke profesorskega zbora. Temu je ravnatelj Betetto sicer ostro naspro-
toval in pisno protestiral, vendar neuspešno.19 V podporo gibanju, ki so ga
vodili predstavniki Državnega konservatorija in društva Glasbena matica,
je bila na začetku leta 1937 ustanovljena civilna iniciativa v obliki »Društva
Glasbena akademija«, v katerega so bili včlanjeni vplivni posamezniki, vo-
dil pa ga je dr. Josip Tavčar. O delovanju društva ni veliko podatkov, med
njegove temeljne naloge pa štejemo osveščanje javnosti o pomenu izobraže-
vanja nadarjenih mladih glasbenikov in o tem, da je vršilo pritisk na vpliv-
ne posameznike in politične strukture ter tako pospešilo ustanovitev aka-
demije.20 O tem, zakaj se je ob tako vplivnih članih Matice v proces vključila
še civilna iniciativa, ni podatkov. Zdi se, da nekatere sredine z rezultati pri-
zadevanj Matice in Konservatorija niso bile najbolj zadovoljne. Društvo je
skladno s svojimi nameni v decembru leta 1936 pod imenom »Pripravljal-
ni odbor Društva prijateljev glasbenega naraščaja in Glasbena matica« pri-
redilo koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ter tako obelodanilo sko-
rajšnjo ustanovitev in svoje cilje.21 Po ustanovitvi društva je bilo v letih 1937
in 1938 več koncertnih večerov, na katerih so nastopili cenjeni domači in
tuji umetniki, ki naj bi predstavljali akademsko poustvarjalno raven. Iz-
postavljamo koncerte klavirskega Tria gdč. Brandl (violina Fanika Brandl,
čelo Beatrice Reichert, klavir Magda Rusy22), Ljubljanskega kvarteta (1. vi-
olina Leon Pfeifer, 2. violina Fran Stanič, viola Vinko Šušteršič, violončelo
Gustav Müller23) ter opernega pevca Jožeta Gostiča24 in takrat slavnega če-
škega violinista Karla von Baltza, oba ob klavirski spremljavi Marijana Li-
povška.25 Vse prireditve so se zvrstile v takrat novi dvorani Serafinskega ko-

19 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 105.
20 F. Z., »Zakaj še nimamo Glasbene akademije?«, Jutro 20, št. 176 (1939): 7; prim. tudi

Izvestje Glasbene akademije v Ljubljani, 1939/40, 9.
21 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 18. 12. 1936, http://www.dlib.

si /?U R N=U R N: N BN:SI : D O C -W I V NS 4Y L .
22 Spored koncerta tria gč. Brandlove. Društvo glasbena akademija, 26. 02. 1937,

ht t p://w w w.d l ib. si /?U R N=U R N:N BN:SI: D O C -I9 GZ V X7X .
23 Koncert Ljubljanskega kvarteta. Društvo glasbena akademija, 05. 11. 1937,

ht t p://w w w.d l ib. si /?U R N=U R N:N BN:SI: D O C - 6R L HC V F5.
24 Spored koncerta Jožeta Gostiča in Marijana Lipovška. Društvo glasbena akade-

mija, 22. 03. 1937, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYB4LRZN.
25 Koncertni list Društva Glasbena akademija, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:-

SI:DOC-TPTSAFDL/44cdd7bd-6402-4780-be51-871d298caaca/PDF. Avstrijski vio-
linist Karl von Baltz (1898–1987) je bil med obema vojnama koncertni mojster graške

337
   334   335   336   337   338   339   340   341   342   343   344