Page 358 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 358
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

hodnica vseh glasbenih društev v habsburški monarhiji.3 Glasbeni zavod je
bil ustanovljen leta 1827 kot društvo prijateljev glasbe (Societas filharmoni-
ca zagrabiensis, oziroma Musikverein).

Vsa tri omenjena glasbena društva so se temeljno ukvarjala tudi z glas-
beno vzgojo. S svojimi glasbenimi šolami so želela zagotoviti mlade moči
za svoje ansamble in profesionalne orkestre ter izobraziti koncertno občin-
stvo. Šele precej let po svoji ustanovitvi so se začela ukvarjati s tem podvi-
gom: Filharmonična družba, ustanovljena leta 1794, je glasbeno šolo usta-
novila leta 1821, Glasbena matica pa točno deset let po ustanovitvi, 1882.
Najhitreje je to naredil zagrebški Glasbeni zavod, saj je glasbeno šolo us-
tanovil dve leti po ustanovitvi, tj. leta 1829. Tako smo v letu 2019 v Zagre-
bu praznovali 190 let od ustanovitve glasbene šole Glasbenega zavoda, naj-
starejše glasbene šole na Hrvaškem, ki kontinuirano deluje vse do danes,
čeprav ne več kot šola Glasbenega zavoda, ampak skozi svoji naslednici,
Glasbeno akademijo (Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu, osnutek
je nastal leta 1920) in Glasbeno šolo Vatroslava Lisinskega (Glazbena škola
Vatroslava Lisinskog, ki se je od Glasbene akademije osamosvojila leta 1951).
Začetki glasbene šole HGZ so bili skromni: bili so samo trije učitelji in 14
učencev, šolanje je trajalo tri leta, učili pa so petje in godalne inštrumen-
te. Prve prostore so imeli v zagrebški gimnaziji, kjer jih je HGZ kot mlado
glasbeno društvo uspelo dobiti brezplačno. Ker domačih učiteljev glasbe ni
bilo, so prvi učitelji prišli v Zagreb iz drugih krajev monarhije. Učenci so
bili samo fantje.4

Glasbena šola glasbenega zavoda je postala ključna točka na zemlje-
vidu glasbene kulture in izobraževanja v tem delu Evrope. V Zagreb so
prihajali celo učenci iz Bolgarije –avtor prve bolgarske simfonije Nikola
Atanasov (1886–1969) se je izobraževal v šoli zavoda in je svojo simfonijo
premierno dirigiral na šolski produkciji leta 1912.5

Med učenci šole so bili redno tudi Slovenci, pomembnejši pa so bili
učitelji slovenskega rodu, še posebej dirigent, organist in skladatelj Anton

3 O tej paraleli je bilo Bpgreoizvmioćer,ra»janHvaarevinnašekkmoi nogtldaaksptbrie«enj,šivnzjOiahbvos3id0m0vp. ooZbzaliejgetrnveibScuilouvisnetnaFnskiolihvhiatrgvmelaAosbnceaičndnieha-
dnevov, vzp.: Nada
družba v Ljubljani –

miae philharmonicorum labacensium in 100. obletnici rojstva skladatelja Blaža Arni-
ča, ur. Primož Kuret (Ljubljana: Festival Ljubljana, 2001), 75–82.

4 O začetku glasbene šole je pisal Ladislav Šaban v svoji knjigi 150 godina Hrvatskog

gbleaszebdeinluog»Mzauvzoidčaka(ZškaogrlaebH: rHvravtsaktsokgiggllaazzbbeennoigzzaavvoodd, a19u8Z2)a,g6r0ebinu (6128,2i9n–v19z2a0s)e«b.nem
5 Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 41.

356
   353   354   355   356   357   358   359   360   361   362   363