Page 360 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 360
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
podpredsednik Zavoda in ga tri desetletja praktično vodil, saj je bil teda-
nji društveni predsednik Julije Drohobeczky (predsednik HGZ od 1893 do
1919) škof v Križevcih, mestu vzhodno od Zagreba. Klaić je posebej skrbel
za glasbeno šolo in vpeljal številne reforme in izboljšave. Na njegovo po-
budo so bili izdelani osnovni predpisi glasbene šole,11 pouk je bil razširjen
na večino orkestralnih instrumentov, na šolo pa so prišli poučevat učitelji,
ki so se izobraževali na priznanih evropskih konservatorijih (npr. Leoni-
ja Brückl (1857–1927) za petje, Anka Barbot-Krežma (1859–1914) za klavir in
Čeh Roman Vitězslav Moser (1864–1939) za violino).
Klaićevo delovanje je podobno delovanju Frana Gerbiča, pevca, skla-
datelja in direktorja glasbene šole Matice v Ljubljani (1840–1917). Bila sta
predstavnika iste generacije, podobna so bila tudi njuna velika prizadeva-
nja, kako sta vodila vsak svojo glasbeno šolo. Gerbič je bil dobro sezna-
njen z zagrebško glasbeno sceno, saj je v sedemdesetih letih 19. stoletja na-
stopal kot tenor v zagrebški operi, kjer ga je v občinstvu zagotovo poslušal
tudi mladi Klaić.12 Oba sta tri desetletja (Klaić celo 38 let!) svojega zrelega
ustvarjalnega življenja namenila glasbeni šoli v Ljubljani oziroma Zagre-
bu, pri čemer sta veliko prispevala k napredku šole na poti h konservato-
riju. Gerbič ustanovitve konservatorija žal ni dočakal. Narodna in univer-
zitetna knjižnica v Ljubljani hrani njuno korespondenco iz obdobja pred
ustanovitvijo konservatorija in verjetno bo nadaljnje raziskovanje tega gra-
diva odkrilo dragocene nove podatke.13 Obstaja še druga zanimiva vzpore-
dnica: Gerbič je imel uspešno kariero v tujini, vendar se je vrnil v Ljublja-
no, da bi prevzel svoje dolžnosti na glasbeni šoli Matice. Enako je Ivan Zajc
pustil svojo kariero operetnega skladatelja na Dunaju in prišel v Zagreb, na
šolo Glasbenega zavoda.
Glasbena matica in HGZ sta imela kot glasbeni društvi podoben krog
delovanja, zato ne preseneča, da sta vzdrževala stik. Zavod je leta 1892 pos-
tal podporni član Glasbene matice in se pozneje odzval tudi na zbiranje po-
moči, in sicer leta 1895 po potresu v Ljubljani.14 Ob primerjavi obeh konser-
11 Klaić je bil avtor Disciplinskega reda za učence in Naukovne osnove za posamezne
predmete, glej: Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 102–103.
12 Vzp.: Nada Bezić, »Fran Gerbič v Zagrebu«, v Gerbičev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljub
ljana: Družina, 2000), 17–30.
13 Glej: Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015),
67, opomba 101; 101.
14 Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 107.
358
podpredsednik Zavoda in ga tri desetletja praktično vodil, saj je bil teda-
nji društveni predsednik Julije Drohobeczky (predsednik HGZ od 1893 do
1919) škof v Križevcih, mestu vzhodno od Zagreba. Klaić je posebej skrbel
za glasbeno šolo in vpeljal številne reforme in izboljšave. Na njegovo po-
budo so bili izdelani osnovni predpisi glasbene šole,11 pouk je bil razširjen
na večino orkestralnih instrumentov, na šolo pa so prišli poučevat učitelji,
ki so se izobraževali na priznanih evropskih konservatorijih (npr. Leoni-
ja Brückl (1857–1927) za petje, Anka Barbot-Krežma (1859–1914) za klavir in
Čeh Roman Vitězslav Moser (1864–1939) za violino).
Klaićevo delovanje je podobno delovanju Frana Gerbiča, pevca, skla-
datelja in direktorja glasbene šole Matice v Ljubljani (1840–1917). Bila sta
predstavnika iste generacije, podobna so bila tudi njuna velika prizadeva-
nja, kako sta vodila vsak svojo glasbeno šolo. Gerbič je bil dobro sezna-
njen z zagrebško glasbeno sceno, saj je v sedemdesetih letih 19. stoletja na-
stopal kot tenor v zagrebški operi, kjer ga je v občinstvu zagotovo poslušal
tudi mladi Klaić.12 Oba sta tri desetletja (Klaić celo 38 let!) svojega zrelega
ustvarjalnega življenja namenila glasbeni šoli v Ljubljani oziroma Zagre-
bu, pri čemer sta veliko prispevala k napredku šole na poti h konservato-
riju. Gerbič ustanovitve konservatorija žal ni dočakal. Narodna in univer-
zitetna knjižnica v Ljubljani hrani njuno korespondenco iz obdobja pred
ustanovitvijo konservatorija in verjetno bo nadaljnje raziskovanje tega gra-
diva odkrilo dragocene nove podatke.13 Obstaja še druga zanimiva vzpore-
dnica: Gerbič je imel uspešno kariero v tujini, vendar se je vrnil v Ljublja-
no, da bi prevzel svoje dolžnosti na glasbeni šoli Matice. Enako je Ivan Zajc
pustil svojo kariero operetnega skladatelja na Dunaju in prišel v Zagreb, na
šolo Glasbenega zavoda.
Glasbena matica in HGZ sta imela kot glasbeni društvi podoben krog
delovanja, zato ne preseneča, da sta vzdrževala stik. Zavod je leta 1892 pos-
tal podporni član Glasbene matice in se pozneje odzval tudi na zbiranje po-
moči, in sicer leta 1895 po potresu v Ljubljani.14 Ob primerjavi obeh konser-
11 Klaić je bil avtor Disciplinskega reda za učence in Naukovne osnove za posamezne
predmete, glej: Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 102–103.
12 Vzp.: Nada Bezić, »Fran Gerbič v Zagrebu«, v Gerbičev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljub
ljana: Družina, 2000), 17–30.
13 Glej: Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015),
67, opomba 101; 101.
14 Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 107.
358
