Page 363 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 363
konservator ij hrvaškega glasbenega zavoda ...
je imela nekaj več učbenikov – od leta 1885 do leta 1913 so izdali učbenike za
petje,26 klavir,27 teorijo28 in zvezek skladb za violino in klavir.29
Tudi prostorske razmere so bile podobne: Glasbeni zavod je imel že od
leta 1876 lastno stavbo, ki so jo prav v Klaićevem obdobju (leta 1895) še raz-
širili, Glasbena matica pa je imela stavbo od leta 1896. Ladislav Šaban je kot
merilo za resnično delovanje glasbene šole kot konservatorija navedel tudi
štipendije, ki bi na zagrebški konservatorij privabile nadarjene učence iz
drugih krajev Hrvaške.30
Končni pogoj za ustanovitev konservatorija so prošnje vladi in njena
finančna pomoč, saj se v obeh mestih ni bilo mogoče zanašati na lastna
sredstva in moči, poleg tega okolje ni bilo dovolj zrelo za delovanje zasebne-
ga konservatorija. Upoštevati je treba tudi zgodovinske razmere, zlasti voj-
ne. Prva vloga za ustanovitev zagrebškega konservatorija je bila vladi posla-
na že leta 1848, vendar je to pobudo ustavila vojna z Madžarsko.31 Zanimivo
je, da je bila tudi ustanovitev konservatorijev v obeh mestih povezana z voj-
no: v Zagrebu so konservatorij ustanovili med prvo svetovno vojno, v Lju-
bljani pa takoj po njej.
V pripravah na konservatorij sta se glasbeni šoli zgledovali po po-
dobnih konservatorijih v monarhiji, predvsem po Dunaju ter po Pragi in
Würzburgu,32 ljubljanski pa tudi po Zagrebu.33 Tem bolj je čudno, da je bila
v prvem imenu ljubljanskega konservatorija beseda prvi (Prvi jugoslovan-
ski konservatorij), ker, kot je zapisal Cvetko Budkovič, »glede prvenstva
26 Anton Razinger, Začetne pevske vaje (Ljubljana: Glasbena matica, 1885), http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VKPAW30; Anon., 7 pesmic za otroke (Ljubl-
jana: Glasbena matica, 1904), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5Y-
HOVHX; [?] Zöllner, Štirideset vaj v petju (s. l. n., 1908).
27 Anton Foerster, Teoretično-praktična klavirska šola, 4 zvezki (Ljubljana: Glasbena
matica, 1886–1889), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XVMSNSGZ.
28 Matej Hubad, Splošna, elementarna glasbena teorija ali začetni nauk o glasbi
(Ljubljana: Glasbena matica, 1902), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
EMBUVBXN.
29 Žiga (Sigismund) Polášek, Josip (Josef) Vedral, Slovenski mladini: Album 25 slo-
venskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja (Ljubljana: Glasbena matica, 1913),
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZVPBWHE. Podatki o publikaci-
jah Glasbene matice iz: Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 50.
30 Šaban, »Muzička škola Hrvatskog glazbenog zavoda u Zagrebu (1829–1920)«, 39.
31 Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 73.
32 Prvi načrt za konservatorij v Zagrebu iz leta 1849 je narejen po zgledu konservatorija
v Pragi (ibid., 73–74). Po drugi strani pa je Klaić menil, da bi zagrebškim razmeram
najbolj ustrezala organizacija, kot je konservatorij v Würzburgu (ibid., 100).
33 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 166.
361
je imela nekaj več učbenikov – od leta 1885 do leta 1913 so izdali učbenike za
petje,26 klavir,27 teorijo28 in zvezek skladb za violino in klavir.29
Tudi prostorske razmere so bile podobne: Glasbeni zavod je imel že od
leta 1876 lastno stavbo, ki so jo prav v Klaićevem obdobju (leta 1895) še raz-
širili, Glasbena matica pa je imela stavbo od leta 1896. Ladislav Šaban je kot
merilo za resnično delovanje glasbene šole kot konservatorija navedel tudi
štipendije, ki bi na zagrebški konservatorij privabile nadarjene učence iz
drugih krajev Hrvaške.30
Končni pogoj za ustanovitev konservatorija so prošnje vladi in njena
finančna pomoč, saj se v obeh mestih ni bilo mogoče zanašati na lastna
sredstva in moči, poleg tega okolje ni bilo dovolj zrelo za delovanje zasebne-
ga konservatorija. Upoštevati je treba tudi zgodovinske razmere, zlasti voj-
ne. Prva vloga za ustanovitev zagrebškega konservatorija je bila vladi posla-
na že leta 1848, vendar je to pobudo ustavila vojna z Madžarsko.31 Zanimivo
je, da je bila tudi ustanovitev konservatorijev v obeh mestih povezana z voj-
no: v Zagrebu so konservatorij ustanovili med prvo svetovno vojno, v Lju-
bljani pa takoj po njej.
V pripravah na konservatorij sta se glasbeni šoli zgledovali po po-
dobnih konservatorijih v monarhiji, predvsem po Dunaju ter po Pragi in
Würzburgu,32 ljubljanski pa tudi po Zagrebu.33 Tem bolj je čudno, da je bila
v prvem imenu ljubljanskega konservatorija beseda prvi (Prvi jugoslovan-
ski konservatorij), ker, kot je zapisal Cvetko Budkovič, »glede prvenstva
26 Anton Razinger, Začetne pevske vaje (Ljubljana: Glasbena matica, 1885), http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VKPAW30; Anon., 7 pesmic za otroke (Ljubl-
jana: Glasbena matica, 1904), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5Y-
HOVHX; [?] Zöllner, Štirideset vaj v petju (s. l. n., 1908).
27 Anton Foerster, Teoretično-praktična klavirska šola, 4 zvezki (Ljubljana: Glasbena
matica, 1886–1889), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XVMSNSGZ.
28 Matej Hubad, Splošna, elementarna glasbena teorija ali začetni nauk o glasbi
(Ljubljana: Glasbena matica, 1902), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
EMBUVBXN.
29 Žiga (Sigismund) Polášek, Josip (Josef) Vedral, Slovenski mladini: Album 25 slo-
venskih pesmi za gosli s spremljevanjem klavirja (Ljubljana: Glasbena matica, 1913),
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZVPBWHE. Podatki o publikaci-
jah Glasbene matice iz: Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 50.
30 Šaban, »Muzička škola Hrvatskog glazbenog zavoda u Zagrebu (1829–1920)«, 39.
31 Šaban, 150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 73.
32 Prvi načrt za konservatorij v Zagrebu iz leta 1849 je narejen po zgledu konservatorija
v Pragi (ibid., 73–74). Po drugi strani pa je Klaić menil, da bi zagrebškim razmeram
najbolj ustrezala organizacija, kot je konservatorij v Würzburgu (ibid., 100).
33 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 166.
361
