Page 362 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 362
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Kot piše Nataša Cigoj Krstulović, se je šola Glasbene matice pripravlja-
la na konservatorij »z zviševanjem zahtevnostne ravni pouka ter postopnim
uvajanjem pouka vseh inštrumentov in teoretičnih predmetov«.19
Ko sta obe šoli postali konservatorij, sta imeli pouk vseh godalnih in-
štrumentov (razen viole), petja, zbora, orkestra, osnovnih pihal, teoretičnih
predmetov in kompozicije, italijanskega jezika in zgodovine glasbe.20
Ključni dejavnik za ustanovitev vsakega konservatorija so peda-
gogi z visokošolskimi kvalifikacijami. Ker v obeh mestih ni bilo dovolj
primerno izobraženih domačih pedagogov, sta obe glasbeni šoli objavi-
li razpis za službo za učitelje tudi zunaj svoje dežele. Pri tem je Glasbena
matica dobila pomoč tudi od Leopolda Alexandra Zellnerja (1823–1894),
tajnika dunajskega Gesellschaft der Musikfreunde, rojenega v Zagrebu.21
Eden od pogojev za zaposlitev je bilo seveda znanje slovenskega oziroma
hrvaškega jezika kot učnega jezika ali vsaj pripravljenost, da bi se ga kan-
didati za učitelje hitro naučili.22 V učiteljski zbor glasbenih šol so spre-
jeli tudi domače glasbenike, ki so študirali v tujini, kot je bil na primer
Matej Hubad.
Omeniti je treba še učbenike in priročnike, saj sta si obe šoli prizade-
vali za spodbujanje učiteljev k pisanju priročnikov v maternem jeziku. V
Zagrebu so bile to publikacije iz devetdesetih let 19. stoletja: učbenik za vi-
olino23 in Kratak opći nauk o glasbi za učenike glazbene škole Hrv. zemaljs-
koga glazbenoga zavoda Antona Stöckla24 ter pesmarica.25 Glasbena matica
19 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 67.
20 Pihala v Zagrebu: flavta, oboa, rog, trobenta, pozavna. Glej Izvještaj Konzervatorija
Hrvatskoga zemaljskoga Glazbenoga zavoda u Zagrebu za školsku godinu 1916–1917.
(Zagreb: [Hrvatski zemaljski glazbeni zavod], 1917), 4–9.
21 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 61 in 66. O Zellnerju glej: Anon.,
»Zellner, Leopold Alexander«, v Leksikon jugoslavenske muzike, 2. zv., ur. Krešimir
Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1984), 555.
dediščina, 60; »znanje
22 jCeiggdorj uKgorsgtusllaovveinć,skZoggojdeozvikina«a,, spomin, hrvatskog ili bar ko-
Izvješće Narodnoga zemaljskoga glasbenoga zavoda u
Zagrebu koncem srpnja godine 1891., 55.
23 Vitězslav Roman Moser, Tehničke vježbe za gusle, za porabu učenicima i učenicama
Narodnoga zemaljskoga glasbenoga zavoda, 2 zvezka (Zagreb: Tiskara i litografija C.
Albrechta, 1894).
24 Anton Stöckl, Kratak opći nauk o glasbi za učenike glazbene škole Hrv. zemaljskoga
glazbenoga zavoda (Zagreb: Hrvatski zemaljski glazbeni zavod, 1899).
25 Anon., Hrvatska pjesmarica, za porabu učenicima i učenicama Narodnoga zemalj-
skoga glasbenoga zavoda, dva zvezka (Zagreb: s. n., 1893 in 1894). Ladislav Šaban
piše, da sta zbirko pripravila Vjekoslav Klaić in tajnik šole Milutin Farkaš (Šaban,
150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 112).
360
Kot piše Nataša Cigoj Krstulović, se je šola Glasbene matice pripravlja-
la na konservatorij »z zviševanjem zahtevnostne ravni pouka ter postopnim
uvajanjem pouka vseh inštrumentov in teoretičnih predmetov«.19
Ko sta obe šoli postali konservatorij, sta imeli pouk vseh godalnih in-
štrumentov (razen viole), petja, zbora, orkestra, osnovnih pihal, teoretičnih
predmetov in kompozicije, italijanskega jezika in zgodovine glasbe.20
Ključni dejavnik za ustanovitev vsakega konservatorija so peda-
gogi z visokošolskimi kvalifikacijami. Ker v obeh mestih ni bilo dovolj
primerno izobraženih domačih pedagogov, sta obe glasbeni šoli objavi-
li razpis za službo za učitelje tudi zunaj svoje dežele. Pri tem je Glasbena
matica dobila pomoč tudi od Leopolda Alexandra Zellnerja (1823–1894),
tajnika dunajskega Gesellschaft der Musikfreunde, rojenega v Zagrebu.21
Eden od pogojev za zaposlitev je bilo seveda znanje slovenskega oziroma
hrvaškega jezika kot učnega jezika ali vsaj pripravljenost, da bi se ga kan-
didati za učitelje hitro naučili.22 V učiteljski zbor glasbenih šol so spre-
jeli tudi domače glasbenike, ki so študirali v tujini, kot je bil na primer
Matej Hubad.
Omeniti je treba še učbenike in priročnike, saj sta si obe šoli prizade-
vali za spodbujanje učiteljev k pisanju priročnikov v maternem jeziku. V
Zagrebu so bile to publikacije iz devetdesetih let 19. stoletja: učbenik za vi-
olino23 in Kratak opći nauk o glasbi za učenike glazbene škole Hrv. zemaljs-
koga glazbenoga zavoda Antona Stöckla24 ter pesmarica.25 Glasbena matica
19 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 67.
20 Pihala v Zagrebu: flavta, oboa, rog, trobenta, pozavna. Glej Izvještaj Konzervatorija
Hrvatskoga zemaljskoga Glazbenoga zavoda u Zagrebu za školsku godinu 1916–1917.
(Zagreb: [Hrvatski zemaljski glazbeni zavod], 1917), 4–9.
21 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 61 in 66. O Zellnerju glej: Anon.,
»Zellner, Leopold Alexander«, v Leksikon jugoslavenske muzike, 2. zv., ur. Krešimir
Kovačević (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1984), 555.
dediščina, 60; »znanje
22 jCeiggdorj uKgorsgtusllaovveinć,skZoggojdeozvikina«a,, spomin, hrvatskog ili bar ko-
Izvješće Narodnoga zemaljskoga glasbenoga zavoda u
Zagrebu koncem srpnja godine 1891., 55.
23 Vitězslav Roman Moser, Tehničke vježbe za gusle, za porabu učenicima i učenicama
Narodnoga zemaljskoga glasbenoga zavoda, 2 zvezka (Zagreb: Tiskara i litografija C.
Albrechta, 1894).
24 Anton Stöckl, Kratak opći nauk o glasbi za učenike glazbene škole Hrv. zemaljskoga
glazbenoga zavoda (Zagreb: Hrvatski zemaljski glazbeni zavod, 1899).
25 Anon., Hrvatska pjesmarica, za porabu učenicima i učenicama Narodnoga zemalj-
skoga glasbenoga zavoda, dva zvezka (Zagreb: s. n., 1893 in 1894). Ladislav Šaban
piše, da sta zbirko pripravila Vjekoslav Klaić in tajnik šole Milutin Farkaš (Šaban,
150 godina Hrvatskog glazbenog zavoda, 112).
360
