Page 191 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 191
RIMERJALNA ANALIZA PONUDBE MESTNEGA
PARKA TIVOLI V LJUBLJANI IN MESTNEGA
PARKA MAKSIMIR V ZAGREBU
Dr. Janez Mekinc
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica
E-mail: janez.mekinc@fts.upr.si
Mag. Polona Müller
E-mail: polona.mueller@gmail.com
Dr. Mariana Rebernik
Biotehnični center Naklo – Višja šola
E-mail: mariana.rebernik@bc-naklo.si
POVZETEK
Namen študije je analizirati ter primerjati ponudbo mestnega parka Tivoli
v Ljubljani in mestnega parka Maksimir v Zagrebu. Oba parka imata status
zavarovanega območja in sta zaščitena kot kulturna spomenika. V
strokovni javnosti se v zadnjih letih močno poudarjajo naravovarstveni
vidiki krajinskih parkov, precej manj pa njihov kulturni pomen in prav zato
smo se osredotočili na kulturno ponudbo obeh parkov. V študiji smo
ugotavljali, kako se dva evropska mestna parka razlikujeta v organizaciji
in upravljanju parka, pri promociji in ponudbi parka, pri informiranju
obiskovalcev o ponudbi parka ter pri vodenju obiskovalcev po parku.
Raziskovalna vprašanja smo preverjali kvalitativno, s pomočjo študije
primerov in primerjalne analize. Primerjalno analizo smo izvedli z
deskriptivno metodo in opisali analizirane subjekte, ugotovljena dejstva,
odnose in procese brez vzročnega razlaganja. Pri predstavitvi sklepnih
ugotovitev smo uporabili komparativno metodo, tako da smo na podlagi
preučevanja ugotovitev primerjalne analize primerjali subjete, dejstva,
odnose in procese z namenom odkrivanja podobnosti in razlik. V
zaključku smo uporabili metodo abstrakcije. Primerjalna analiza je
pokazala, da imata oba parka veliko obstoječih vsebin, vendar pa te niso
sistematično vključene v ponudbo. Oba parka imata možnosti za vključitev
obstoječih vsebin in razvoj novih vsebin na prostem, ki sodijo v dopolnilno
ponudbo parkov. Ponudbo je potrebno povezovati in iskati sinergijo v
obliki dejavnosti, dogodkov, razstav, tematskih poti, učnih točk, delavnic,
ki bi bile ciljno usmerjene. Pri tem je potrebno nadgraditi in izboljšati
189
PARKA TIVOLI V LJUBLJANI IN MESTNEGA
PARKA MAKSIMIR V ZAGREBU
Dr. Janez Mekinc
Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica
E-mail: janez.mekinc@fts.upr.si
Mag. Polona Müller
E-mail: polona.mueller@gmail.com
Dr. Mariana Rebernik
Biotehnični center Naklo – Višja šola
E-mail: mariana.rebernik@bc-naklo.si
POVZETEK
Namen študije je analizirati ter primerjati ponudbo mestnega parka Tivoli
v Ljubljani in mestnega parka Maksimir v Zagrebu. Oba parka imata status
zavarovanega območja in sta zaščitena kot kulturna spomenika. V
strokovni javnosti se v zadnjih letih močno poudarjajo naravovarstveni
vidiki krajinskih parkov, precej manj pa njihov kulturni pomen in prav zato
smo se osredotočili na kulturno ponudbo obeh parkov. V študiji smo
ugotavljali, kako se dva evropska mestna parka razlikujeta v organizaciji
in upravljanju parka, pri promociji in ponudbi parka, pri informiranju
obiskovalcev o ponudbi parka ter pri vodenju obiskovalcev po parku.
Raziskovalna vprašanja smo preverjali kvalitativno, s pomočjo študije
primerov in primerjalne analize. Primerjalno analizo smo izvedli z
deskriptivno metodo in opisali analizirane subjekte, ugotovljena dejstva,
odnose in procese brez vzročnega razlaganja. Pri predstavitvi sklepnih
ugotovitev smo uporabili komparativno metodo, tako da smo na podlagi
preučevanja ugotovitev primerjalne analize primerjali subjete, dejstva,
odnose in procese z namenom odkrivanja podobnosti in razlik. V
zaključku smo uporabili metodo abstrakcije. Primerjalna analiza je
pokazala, da imata oba parka veliko obstoječih vsebin, vendar pa te niso
sistematično vključene v ponudbo. Oba parka imata možnosti za vključitev
obstoječih vsebin in razvoj novih vsebin na prostem, ki sodijo v dopolnilno
ponudbo parkov. Ponudbo je potrebno povezovati in iskati sinergijo v
obliki dejavnosti, dogodkov, razstav, tematskih poti, učnih točk, delavnic,
ki bi bile ciljno usmerjene. Pri tem je potrebno nadgraditi in izboljšati
189
