Page 194 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 194
posredno in neposredno povezane posameznike in skupine, na katere
vpliva doseganje ciljev ali kateri lahko vplivajo na doseganje ciljev (Uran
in Juvan, 2009).
RAZISKOVALNI NAČRT Z METODOLOGIJO
Namen naloge je primerjalna analiza, ki pokaže, kako je oblikovana
ponudba v obeh parkih. Skupne značilnosti obeh parkov so tako na
področju kulturne dediščine, v obeh parkih se odvijajo dejavnosti, dogodki
in delavnice, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam. Oba parka
imata tudi možnost izbire različne gostinske ponudbe. Na podlagi
rezultatov smo ugotavljali podobnosti in razlike, kot konkurenčne
prednosti med parkoma. Temeljni cilj študije je v primerjalni analizi
predstaviti in primerjati obstoječe ponudbo obeh parkov, katere kulturne
in naravne danosti so vključene v ponudbo, kakšen status imajo objekti v
parku,, katere redne dejavnosti se izvajajo v parku, na kakšen način se
ponudba izvaja (razstave, delavnice, dogodki na prostem ipd.), kakšna je
njihova vsebina ter komu je ponudba namenjena.
V okviru študije smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
V katerem parku je v ponudbo vključeno več kulturne dediščine?
Kako so v obeh parkih objekti kulturne dediščine ohranili svoj
prvotni namen?
Ali parka organizirata prireditve na prostem za posamezne ciljne
skupine obiskovalcev parka?
Katere primere dobre prakse se lahko prenese iz enega v drug park
z namenom izboljšanja njune konkurenčnosti?
Raziskovalna vprašanja smo preverjali kvalitativno, s pomočjo študije
primerov in primerjalne analize. Primerjalno analizo smo izvedli z
deskriptivno metodo in opisali subjekte, ugotovljena dejstva, odnose in
procese brez vzročnega razlaganja. Pri predstavitvi sklepnih ugotovitev
smo uporabili komparativno metodo, tako da smo na podlagi preučevanja
ugotovitev primerjalne analize primerjali subjekte, dejstva, odnose in
procese z namenom odkrivanja podobnosti in razlik. V zaključku smo
uporabili metodo abstrakcije. Z metodo smo odmislili obče in posebne
elemente ugotovitev z namenom, da smo zajeli bistvene lastnosti
ugotovitev in jih abstrahirali v zaključku. Posamezne objekte kulturne
dediščine parkov smo prikazali v tabelaričnem prikazu.
192
vpliva doseganje ciljev ali kateri lahko vplivajo na doseganje ciljev (Uran
in Juvan, 2009).
RAZISKOVALNI NAČRT Z METODOLOGIJO
Namen naloge je primerjalna analiza, ki pokaže, kako je oblikovana
ponudba v obeh parkih. Skupne značilnosti obeh parkov so tako na
področju kulturne dediščine, v obeh parkih se odvijajo dejavnosti, dogodki
in delavnice, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam. Oba parka
imata tudi možnost izbire različne gostinske ponudbe. Na podlagi
rezultatov smo ugotavljali podobnosti in razlike, kot konkurenčne
prednosti med parkoma. Temeljni cilj študije je v primerjalni analizi
predstaviti in primerjati obstoječe ponudbo obeh parkov, katere kulturne
in naravne danosti so vključene v ponudbo, kakšen status imajo objekti v
parku,, katere redne dejavnosti se izvajajo v parku, na kakšen način se
ponudba izvaja (razstave, delavnice, dogodki na prostem ipd.), kakšna je
njihova vsebina ter komu je ponudba namenjena.
V okviru študije smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
V katerem parku je v ponudbo vključeno več kulturne dediščine?
Kako so v obeh parkih objekti kulturne dediščine ohranili svoj
prvotni namen?
Ali parka organizirata prireditve na prostem za posamezne ciljne
skupine obiskovalcev parka?
Katere primere dobre prakse se lahko prenese iz enega v drug park
z namenom izboljšanja njune konkurenčnosti?
Raziskovalna vprašanja smo preverjali kvalitativno, s pomočjo študije
primerov in primerjalne analize. Primerjalno analizo smo izvedli z
deskriptivno metodo in opisali subjekte, ugotovljena dejstva, odnose in
procese brez vzročnega razlaganja. Pri predstavitvi sklepnih ugotovitev
smo uporabili komparativno metodo, tako da smo na podlagi preučevanja
ugotovitev primerjalne analize primerjali subjekte, dejstva, odnose in
procese z namenom odkrivanja podobnosti in razlik. V zaključku smo
uporabili metodo abstrakcije. Z metodo smo odmislili obče in posebne
elemente ugotovitev z namenom, da smo zajeli bistvene lastnosti
ugotovitev in jih abstrahirali v zaključku. Posamezne objekte kulturne
dediščine parkov smo prikazali v tabelaričnem prikazu.
192
