Page 186 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 186
2005; Uran Maravić, Gračan, & Zadel, 2014) predlagajo uporabo tako
kvantitativnih kot kvalitativnih pristopov (npr. ocenjevanje s strani zunanji
strokovnjakov, ocenjevanje s strani gostov na medmrežju, ocenjevanje s
strani novinarjev itd.). Predvsem ocenjevanje neotipljivih (izvedbenih)
dejavnikov kakovosti lahko pomembno vpliva na percepcijo in končno
oceno kakovosti PGO, zaradi česar je uporaba različnih – kombiniranih
pristopov še posebej priporočljiva.
Ker predstavljeni merski inštrument temelji na trženjskem (akademskem)
pristopu, menimo, da so ugotovitve splošno preverljive in se lahko
uporabljajo tudi na drugih segmentih prehrambnega gostinstva (npr. v
hotelskih restavracijah). Slednje je posebej pomembno tudi zato, ker na
osnovi poenotene metodologije (7P) lahko zagotovimo merljivost in
primerljivost kakovosti ponudbe tako na nivoju posameznih vrst PGO, kot
na nivoju posameznih turističnih destinacij oz. države. Menimo, da bi bilo
predvsem smiselno raziskati, ali prihaja do razlik v zaznani kakovosti PGO
med posameznimi (turističnimi) regijami na nivoju države. Izdelana
metodologija lahko v tem pogledu pripomore k izboljšanju regionalnih oz.
destinacijskih razvojnih politik, saj predstavlja osnovo za merjenje ter
posledično zmanjševanje razlik v kakovosti ponudbe med posameznimi
regijami oz. turističnimi destinacijami. S ciljem celovitejšega pristopa k
preučevanju kakovosti v PGO predlagamo, da se v bodoče raziskave
vključi tudi prehrambne obrate, ki poslujejo v sklopu nastanitvenih obratov
ter menedžerje PGO. V zaključku izpostavljamo tudi nekatere omejitve
raziskave. Med slednji štejemo predvsem vključitev zgolj domačih gostov
v raziskavo ter neusklajenost statističnih podatkov z zakonskimi vrstami
PGO.
LITERATURA
AAA Inspections AAA NewsRoom. (2013, 1. avgust). Pridobljeno na
http://newsroom.aaa.com/diamond-ratings/aaa-inspections/
Aigbedo, H. & Parameswaran, R. (2004). Importance-performance analysis for
improving quality of campus food service. International Journal of Quality in
Reliability Management, 21(8), 876–896.
AJPES. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence (2014, 11.
oktober). Pridobljeno na http://www.ajpes.si/fipo/dejavnosti.asp
Andaleeb, S. S., & Conway, C. (2006). Customer satisfaction in the restaurant
industry: an examination of the transaction-specific model. Journal of Services
Marketing, 20(1), 3–11.
184
kvantitativnih kot kvalitativnih pristopov (npr. ocenjevanje s strani zunanji
strokovnjakov, ocenjevanje s strani gostov na medmrežju, ocenjevanje s
strani novinarjev itd.). Predvsem ocenjevanje neotipljivih (izvedbenih)
dejavnikov kakovosti lahko pomembno vpliva na percepcijo in končno
oceno kakovosti PGO, zaradi česar je uporaba različnih – kombiniranih
pristopov še posebej priporočljiva.
Ker predstavljeni merski inštrument temelji na trženjskem (akademskem)
pristopu, menimo, da so ugotovitve splošno preverljive in se lahko
uporabljajo tudi na drugih segmentih prehrambnega gostinstva (npr. v
hotelskih restavracijah). Slednje je posebej pomembno tudi zato, ker na
osnovi poenotene metodologije (7P) lahko zagotovimo merljivost in
primerljivost kakovosti ponudbe tako na nivoju posameznih vrst PGO, kot
na nivoju posameznih turističnih destinacij oz. države. Menimo, da bi bilo
predvsem smiselno raziskati, ali prihaja do razlik v zaznani kakovosti PGO
med posameznimi (turističnimi) regijami na nivoju države. Izdelana
metodologija lahko v tem pogledu pripomore k izboljšanju regionalnih oz.
destinacijskih razvojnih politik, saj predstavlja osnovo za merjenje ter
posledično zmanjševanje razlik v kakovosti ponudbe med posameznimi
regijami oz. turističnimi destinacijami. S ciljem celovitejšega pristopa k
preučevanju kakovosti v PGO predlagamo, da se v bodoče raziskave
vključi tudi prehrambne obrate, ki poslujejo v sklopu nastanitvenih obratov
ter menedžerje PGO. V zaključku izpostavljamo tudi nekatere omejitve
raziskave. Med slednji štejemo predvsem vključitev zgolj domačih gostov
v raziskavo ter neusklajenost statističnih podatkov z zakonskimi vrstami
PGO.
LITERATURA
AAA Inspections AAA NewsRoom. (2013, 1. avgust). Pridobljeno na
http://newsroom.aaa.com/diamond-ratings/aaa-inspections/
Aigbedo, H. & Parameswaran, R. (2004). Importance-performance analysis for
improving quality of campus food service. International Journal of Quality in
Reliability Management, 21(8), 876–896.
AJPES. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence (2014, 11.
oktober). Pridobljeno na http://www.ajpes.si/fipo/dejavnosti.asp
Andaleeb, S. S., & Conway, C. (2006). Customer satisfaction in the restaurant
industry: an examination of the transaction-specific model. Journal of Services
Marketing, 20(1), 3–11.
184
