Page 122 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 122
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 122kakšen je njegov kontekst. Tako »Pot« zdru-in mozaikih ter podali skupno oceno investicije
žuje in povezuje prezentirane emonske ostan- za obnovo spomenikov.
hereditatike, ki so bili doslej brez konteksta in zato slabo
ali sploh ne razumljivi, v enovito zgodbo. Zraven Spomladi 2012 so se začela izvajanja konser-
sodi zloženka z zemljevidom, ki posameznika vatorsko-restavratorskih posegov na vseh treh lo-
ali skupino popelje na pot odkrivanja rimskega kacijah. Ker so bila finančna sredstva omejena –
mesta Emone, zdaj tudi laiku prepoznavnega kot naš projekt je bil namreč primarno usmerjen v
smiselna celota znotraj mestnega jedra današnje revitalizacijo, ne v konservatorsko-restavrator-
Ljubljane. Poleg zloženke je za družine na voljo sko prenovo - smo določili najbolj ogrožene ele-
družinski vodnik, ki skozi smiselne in zabavne mente, ki bi jih lahko sanirali v tej fazi. Kot nuj-
naloge povezuje vseh deset točk. Za homogenost na dela smo definirali: popravilo ometov in zidov
skrbi tudi enotno in dobro prepoznavno grafič- ter čiščenje in popravilo mozaikov ter fresk na
no oblikovanje tabel, ki se nadaljuje tudi na ti- obeh arheoloških parkih, ter izvedbo konserva-
skovinah – večjezičnih letakih in zloženkah. Za torsko restavratorskih posegov na Plečnikovi pi-
še bolj radovedne so razširjene vsebine (besedi- ramidi s stebriščno ograjo in na Plečnikovem la-
la, grafike, avdio posnetki) o razvoju mesta Emo- pidariju ob rimskem zidu.
ne, vsakdanjem življenju v njem ter o rimski kul-
turi dosegljive preko QR kod, ki so zapisane na Konservatorsko-restavratorski posegi so
vseh tablah. Za posameznike in skupine, ki ne bili zaključeni v skladu s terminskim planom
želijo samostojno raziskovati, so pripravljeni raz- (podrobnejši opis glej v Županek, Bobek, Šenk,
lični programi preko katerih z vodičem obišče- Filipič, Bregar 2012). Naslednja faza projekta je
jo in raziščejo vseh deset lokacij emonskih osta- bila prenova zaščitne in turistične infrastruktu-
lin v Ljubljani. re v parkih.
Konservatorsko-restavratorska dela Prenova parkovne infrastrukture
V prvih mesecih poteka projekta je bil za potrebe Za prenovo ter vzpostavljanje dodatne infra-
izvedbe restavratorsko-konservatorske prenove strukture na Arheološkem parku Emona, ki naj
izdelan konservatorski načrt za tri spomenike na omogoči čim bolj kvalitetno prezentacijo arheo-
območju Arheološkega najdišča Ljubljana (EŠD loških ostalin ob hkratnem ohranjanju le-teh, je
328): Zgodnjekrščansko središče in Emonsko skupina arhitektov biroja Stratum izdelala pred-
hišo ter rimski zid na Mirju (EŠD 22658). Stanje log prenove po infrastrukturnem pristopu. Le-ta
arheoloških ostalin je bilo preverjeno, ocenjeno določa posege, katerih cilj je predvsem ohranja-
in temeljito dokumentirano. V skladu z analitič- nje in vključevanje ter obsega umeščanje novih
nim delom konservatorskega načrta in stopnjo struktur, ki so potrebne za bolj kvaliteten ogled
družbenega pomena posameznih spomenikov in dojemanje dediščine. Infrastrukturni pristop
ter ugotovljenimi poškodbami na posameznih k prenovi v obstoječe okolje arheološkega par-
delih spomenikov so bile pripravljene smerni- ka vnaša impulz novega, ki se eksplicitno loči od
ce za ohranitev varovanih vrednot spomenikov obstoječega in je usmerjeno k novim strategijam
in smernice za razvoj, morebitne spremembe in prezentacije in obiska parka. Elementi urbane
predelave na spomenikih (prim. Bobek 2012). opreme in označevanja, pohodne, razgledne ali
Hkrati so restavratorji kot strokovnjaki za po- zaščitne površine so oblikovane tako, da se ma-
samezna področja ugotavljali stanje ohranjenos- terialno, barvno ali oblikovno razlikujejo od po-
ti in poškodbe sestavnih elementov posameznih javnosti arheološke dediščine, njihova razmes-
spomenikov. Na podlagi teh ugotovitev so resta- titev pa sledi strategiji prezentacije arheoloških
vratorji pripravili popis konservatorsko restavra- ostalin (prim. Županek, Bobek, Šenk, Filipič,
torskih del za posege na kamnitih delih, freskah Bregar 2012, 200–202).
Ureditev infrastrukture večjih območij
znotraj Arheološkega parka Emona je bila za-
žuje in povezuje prezentirane emonske ostan- za obnovo spomenikov.
hereditatike, ki so bili doslej brez konteksta in zato slabo
ali sploh ne razumljivi, v enovito zgodbo. Zraven Spomladi 2012 so se začela izvajanja konser-
sodi zloženka z zemljevidom, ki posameznika vatorsko-restavratorskih posegov na vseh treh lo-
ali skupino popelje na pot odkrivanja rimskega kacijah. Ker so bila finančna sredstva omejena –
mesta Emone, zdaj tudi laiku prepoznavnega kot naš projekt je bil namreč primarno usmerjen v
smiselna celota znotraj mestnega jedra današnje revitalizacijo, ne v konservatorsko-restavrator-
Ljubljane. Poleg zloženke je za družine na voljo sko prenovo - smo določili najbolj ogrožene ele-
družinski vodnik, ki skozi smiselne in zabavne mente, ki bi jih lahko sanirali v tej fazi. Kot nuj-
naloge povezuje vseh deset točk. Za homogenost na dela smo definirali: popravilo ometov in zidov
skrbi tudi enotno in dobro prepoznavno grafič- ter čiščenje in popravilo mozaikov ter fresk na
no oblikovanje tabel, ki se nadaljuje tudi na ti- obeh arheoloških parkih, ter izvedbo konserva-
skovinah – večjezičnih letakih in zloženkah. Za torsko restavratorskih posegov na Plečnikovi pi-
še bolj radovedne so razširjene vsebine (besedi- ramidi s stebriščno ograjo in na Plečnikovem la-
la, grafike, avdio posnetki) o razvoju mesta Emo- pidariju ob rimskem zidu.
ne, vsakdanjem življenju v njem ter o rimski kul-
turi dosegljive preko QR kod, ki so zapisane na Konservatorsko-restavratorski posegi so
vseh tablah. Za posameznike in skupine, ki ne bili zaključeni v skladu s terminskim planom
želijo samostojno raziskovati, so pripravljeni raz- (podrobnejši opis glej v Županek, Bobek, Šenk,
lični programi preko katerih z vodičem obišče- Filipič, Bregar 2012). Naslednja faza projekta je
jo in raziščejo vseh deset lokacij emonskih osta- bila prenova zaščitne in turistične infrastruktu-
lin v Ljubljani. re v parkih.
Konservatorsko-restavratorska dela Prenova parkovne infrastrukture
V prvih mesecih poteka projekta je bil za potrebe Za prenovo ter vzpostavljanje dodatne infra-
izvedbe restavratorsko-konservatorske prenove strukture na Arheološkem parku Emona, ki naj
izdelan konservatorski načrt za tri spomenike na omogoči čim bolj kvalitetno prezentacijo arheo-
območju Arheološkega najdišča Ljubljana (EŠD loških ostalin ob hkratnem ohranjanju le-teh, je
328): Zgodnjekrščansko središče in Emonsko skupina arhitektov biroja Stratum izdelala pred-
hišo ter rimski zid na Mirju (EŠD 22658). Stanje log prenove po infrastrukturnem pristopu. Le-ta
arheoloških ostalin je bilo preverjeno, ocenjeno določa posege, katerih cilj je predvsem ohranja-
in temeljito dokumentirano. V skladu z analitič- nje in vključevanje ter obsega umeščanje novih
nim delom konservatorskega načrta in stopnjo struktur, ki so potrebne za bolj kvaliteten ogled
družbenega pomena posameznih spomenikov in dojemanje dediščine. Infrastrukturni pristop
ter ugotovljenimi poškodbami na posameznih k prenovi v obstoječe okolje arheološkega par-
delih spomenikov so bile pripravljene smerni- ka vnaša impulz novega, ki se eksplicitno loči od
ce za ohranitev varovanih vrednot spomenikov obstoječega in je usmerjeno k novim strategijam
in smernice za razvoj, morebitne spremembe in prezentacije in obiska parka. Elementi urbane
predelave na spomenikih (prim. Bobek 2012). opreme in označevanja, pohodne, razgledne ali
Hkrati so restavratorji kot strokovnjaki za po- zaščitne površine so oblikovane tako, da se ma-
samezna področja ugotavljali stanje ohranjenos- terialno, barvno ali oblikovno razlikujejo od po-
ti in poškodbe sestavnih elementov posameznih javnosti arheološke dediščine, njihova razmes-
spomenikov. Na podlagi teh ugotovitev so resta- titev pa sledi strategiji prezentacije arheoloških
vratorji pripravili popis konservatorsko restavra- ostalin (prim. Županek, Bobek, Šenk, Filipič,
torskih del za posege na kamnitih delih, freskah Bregar 2012, 200–202).
Ureditev infrastrukture večjih območij
znotraj Arheološkega parka Emona je bila za-
