Page 118 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 118
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 118sestavljen iz več med sabo nepovezanih lokacij;na in posledično arheološka aktivnost v zadnjem
vse so v ožjem središču današnje Ljubljane. desetletju prinesla najnovejšo prezentacijo in situ
hereditati emonske dediščine, v sklopu garažne hiše Kon-
Najprej vzpostavljena in po površini največ- gresni trg.
je zvezno območje parka je ohranjen, prezentiran
in kasneje s posegom arhitekta Jožeta Plečnika Čeprav so posamezni spomeniki in spome-
predrugačen del južnega obzidja Emone. Loka- niška območja Arheološkega parka Emona nas-
cija je bila zaščitena in parkovno urejena v 30-tih tajali v precejšnjih časovnih razmikih, pa je bil
letih 20. stoletja, po prizadevanjih konservatorja njihova idejna zasnova koncept relativno eno-
prof. Franceta Steleta (Stele 1928), da se ostanka tna. Le-ta se je oblikovala zgodaj, v času do ob-
južnega obzidja ne poruši za novogradnje. Jožefu dobja po prvi svetovni vojni, in je kasneje ostala
Plečniku, takrat že mednarodno uveljavljenemu skorajda nespremenjena skozi vse dvajseto stole-
arhitektu, je bila zaupana prenova zanemarjene tje (Županek 2005, 159–160). Koncept emonskih
in zapuščene podobe obzidja. Plečnik je ostan- prezentacijskih projektov vidimo kot produkt
ke rimskega obzidja reinterpretiral in povezal v specifičnega pogleda na arheološko – še posebej
celostno parkovno ureditev: nad prehod v Mu- antično - dediščino. Združeval je tri postavke, ki
rnikovo je dal postaviti piramido, ki jo je prek- zavestno niso bile nikdar eksplicitno izražene, so
ril s travnato rušo, dal zasaditi topole ob zunanji pa stale v ozadju oblikovanja tega koncepta (Žu-
fronti zidu, na notranji strani zidu postavil dve panek 2005, 159–160). Prva postavka je bila, da
zemljeni piramidi, za obzidjem je uredil park z je antika in njena dediščina inherentna nosilka
razstavljenimi antičnimi arhitekturnimi členi in vrednot kot sta »civilizacija« in »kultura«, od
v enih od rimskih stranskih vrat v obzidje zgra- koder izhaja visoka vrednost te dediščine. Na-
dil lapidarij. Nekaterih Plečnikovih rešitev da- slednja, v osnovi elitistična premisa je bila, da
nes ni več, saj so podlegle zobu časa ali so bile so prezentirane arhitekturne ostaline, urejene v
odstranjene (prim. Županek 2011, 81–85). arheološki park, prostor namenjen kulturnemu
uživanju predvsem izobražencev, ki jo razume-
Naslednja lokacija, Emonska hiša (prej Ja- jo in cenijo. In nenazadnje, v skladu z drugač-
kopičev vrt) je bila pod vodstvom dr. Ljudmi- nim vrednotenjem historičnega spomenika v 19.
le Plesničar Gec, takratne kustosinje za antiko stoletju in njegovo postopno institutionalizacijo
Mestnega muzeja Ljubljana arheološko raziska- na območju celotne Evrope (prim. Choay 2001,
na v letih 1963-64 in leta 1965 odprt za obisko- 82ss), se v obdobju po 2. svetovni vojni pri nas
valce kot arheološki park. Na lokaciji so predsta- polno uveljavi rigorozno varovalni odnos do de-
vljeni ostanki rimske zasebne hiše, s prostori z diščine, tudi emonske. V tem času se je dediščina
mozaičnim tlakom in hipokavstnim ogrevanjem ohranjala in razstavljala v čim bolj dokumentar-
(prim. Plesničar 1968). ni obliki, z minimalno kakršnihkoli intervencij.
Približno sočasno je bila v urejena prezenta- Pri oblikovanju koncepta emonske in situ
cija t. i. Emonca s sarkofagom in zidom pozno- dediščine je bil pomemben dejavnik tudi odnos
rimske hiše na začetku parka Zvezda. Poseg je bil stroke. Arheologija je nastopala kot privilegira-
izveden ob prenovi Plečnikovega podhoda, ki jo na razlagalka preteklosti, tako zaradi avtorite-
je zasnoval arhitekt Anton Bitenc. te, ki jo zahodna družba pripisuje intelektual-
ni aktivnosti, kot zaradi superiornosti znanosti
Zadnje večje zvezno območje parka, Staro- v tem kontekstu (prim. Županek 2005, 159ss). V
krščanski center oz. Zgodnjekrščansko središče, času oblikovanja emonske prezentirane dedišči-
je bilo za obiskovalce odprto leta 1977. Tudi ta ne si je arheologija pri nas šele izgrajevala svojo
lokacija je bila predhodno temeljito arheološko znanstveno kredibilnost, in tudi zato so bile v
raziskana. tem obdobju oblikovane prezentacije znanstve-
ne in avtoritarne. Podobno velja za muzealstvo:
Hkrati je od 60-tih let naprej nastajala vr-
sta manjših spomeniških lokacij, ob posegih za-
radi modernizacije Ljubljane. Povečana gradbe-
vse so v ožjem središču današnje Ljubljane. desetletju prinesla najnovejšo prezentacijo in situ
hereditati emonske dediščine, v sklopu garažne hiše Kon-
Najprej vzpostavljena in po površini največ- gresni trg.
je zvezno območje parka je ohranjen, prezentiran
in kasneje s posegom arhitekta Jožeta Plečnika Čeprav so posamezni spomeniki in spome-
predrugačen del južnega obzidja Emone. Loka- niška območja Arheološkega parka Emona nas-
cija je bila zaščitena in parkovno urejena v 30-tih tajali v precejšnjih časovnih razmikih, pa je bil
letih 20. stoletja, po prizadevanjih konservatorja njihova idejna zasnova koncept relativno eno-
prof. Franceta Steleta (Stele 1928), da se ostanka tna. Le-ta se je oblikovala zgodaj, v času do ob-
južnega obzidja ne poruši za novogradnje. Jožefu dobja po prvi svetovni vojni, in je kasneje ostala
Plečniku, takrat že mednarodno uveljavljenemu skorajda nespremenjena skozi vse dvajseto stole-
arhitektu, je bila zaupana prenova zanemarjene tje (Županek 2005, 159–160). Koncept emonskih
in zapuščene podobe obzidja. Plečnik je ostan- prezentacijskih projektov vidimo kot produkt
ke rimskega obzidja reinterpretiral in povezal v specifičnega pogleda na arheološko – še posebej
celostno parkovno ureditev: nad prehod v Mu- antično - dediščino. Združeval je tri postavke, ki
rnikovo je dal postaviti piramido, ki jo je prek- zavestno niso bile nikdar eksplicitno izražene, so
ril s travnato rušo, dal zasaditi topole ob zunanji pa stale v ozadju oblikovanja tega koncepta (Žu-
fronti zidu, na notranji strani zidu postavil dve panek 2005, 159–160). Prva postavka je bila, da
zemljeni piramidi, za obzidjem je uredil park z je antika in njena dediščina inherentna nosilka
razstavljenimi antičnimi arhitekturnimi členi in vrednot kot sta »civilizacija« in »kultura«, od
v enih od rimskih stranskih vrat v obzidje zgra- koder izhaja visoka vrednost te dediščine. Na-
dil lapidarij. Nekaterih Plečnikovih rešitev da- slednja, v osnovi elitistična premisa je bila, da
nes ni več, saj so podlegle zobu časa ali so bile so prezentirane arhitekturne ostaline, urejene v
odstranjene (prim. Županek 2011, 81–85). arheološki park, prostor namenjen kulturnemu
uživanju predvsem izobražencev, ki jo razume-
Naslednja lokacija, Emonska hiša (prej Ja- jo in cenijo. In nenazadnje, v skladu z drugač-
kopičev vrt) je bila pod vodstvom dr. Ljudmi- nim vrednotenjem historičnega spomenika v 19.
le Plesničar Gec, takratne kustosinje za antiko stoletju in njegovo postopno institutionalizacijo
Mestnega muzeja Ljubljana arheološko raziska- na območju celotne Evrope (prim. Choay 2001,
na v letih 1963-64 in leta 1965 odprt za obisko- 82ss), se v obdobju po 2. svetovni vojni pri nas
valce kot arheološki park. Na lokaciji so predsta- polno uveljavi rigorozno varovalni odnos do de-
vljeni ostanki rimske zasebne hiše, s prostori z diščine, tudi emonske. V tem času se je dediščina
mozaičnim tlakom in hipokavstnim ogrevanjem ohranjala in razstavljala v čim bolj dokumentar-
(prim. Plesničar 1968). ni obliki, z minimalno kakršnihkoli intervencij.
Približno sočasno je bila v urejena prezenta- Pri oblikovanju koncepta emonske in situ
cija t. i. Emonca s sarkofagom in zidom pozno- dediščine je bil pomemben dejavnik tudi odnos
rimske hiše na začetku parka Zvezda. Poseg je bil stroke. Arheologija je nastopala kot privilegira-
izveden ob prenovi Plečnikovega podhoda, ki jo na razlagalka preteklosti, tako zaradi avtorite-
je zasnoval arhitekt Anton Bitenc. te, ki jo zahodna družba pripisuje intelektual-
ni aktivnosti, kot zaradi superiornosti znanosti
Zadnje večje zvezno območje parka, Staro- v tem kontekstu (prim. Županek 2005, 159ss). V
krščanski center oz. Zgodnjekrščansko središče, času oblikovanja emonske prezentirane dedišči-
je bilo za obiskovalce odprto leta 1977. Tudi ta ne si je arheologija pri nas šele izgrajevala svojo
lokacija je bila predhodno temeljito arheološko znanstveno kredibilnost, in tudi zato so bile v
raziskana. tem obdobju oblikovane prezentacije znanstve-
ne in avtoritarne. Podobno velja za muzealstvo:
Hkrati je od 60-tih let naprej nastajala vr-
sta manjših spomeniških lokacij, ob posegih za-
radi modernizacije Ljubljane. Povečana gradbe-
