Page 119 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 119
ia universitatismuzeji, ki so se razvili kot elitistične inštitucije, Projekt je zajemal več obsežnih sklopov. Po-
11 | b. županek in t. br egar – pr enova ar heološkega par k a emona v letih 2011–2012 ... 119 so to ostali tudi po odprtju za javnost v obdob- leg zahtevne konservatorsko-restavratorske sa-
ju razsvetljenstva, saj so bili dostopni samo viš- nacije rimskih ostalin je bila načrtovana nova
jim slojem. Pri nas se je do v 80-tih let 20. stoletja arhitekturna podoba in infrastruktura v obeh ar-
muzej vzpostavljal predvsem kot znanstveno- heoloških parkih (pohodne poti, menjava strehe
-raziskovalna institucija, šele sekundarno name- na Emonski hiši, enotni pomožni objekti itd.), ki
njena obisku – predvsem odrasle in izobražene - so namenjeni tako boljšemu varovanju dedišči-
publike. ne kot lažjemu dostopu obiskovalcev. Za slednje
je ključna vzpostavitev lažje fizične dostopnosti
Konceptualizacija arheoloških parkov ter premišljena interpretacija, ki naj raznolike in
Emone je skozi vse dvajseto stoletje ostala sta- razdrobljene rimske spomenike postavi v konte-
tična (prim. Županek 2008, 272s). Parki so med kst in jim da za širšo javnost razumljiv pomen,
stroko veljali za same po sebi izpovedne, cenjene ter nov način komuniciranja le-tega. V ta namen
in privlačne za ustrezno publiko. Zagate, ki jih je so bili pripravljeni tudi novi programi za različ-
tak koncept povzročil, pa so bile kmalu zazna- ne ciljne skupine. Predvsem smo se osredotoči-
ne in sprožena so bila prizadevanja za spremem- li na šolske skupine, družine, odrasle in skupine
be: »….prezentacija ni končni postopek v okvi- s posebnimi potrebami ter pripravili programe
ru predstavitve spomenika, marveč šele začetna za vključitev v turistično ponudbo Ljubljane. V
faza njegove oživitve.« (Slabe 1986, 126). Zato so okviru projekta je bil pripravljen tudi večletni
se v tem času oblikovale številne ideje za vklju- promocijski načrt.
čitev emonske dediščine v tkivo Ljubljane. Iz-
hodišča za vključevanje v mestno tkivo so bila s Pri projektu so sodelovale številne inštituci-
strani stroke dovolj domišljena in izdelana, ven- je, podjetja in posamezniki. Konservatorski nad-
dar so stala na enakih nereflektiranih izhodiščih zor je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine
kot desetletja prej, in emonsko dediščino inhe- območna enota Ljubljana, izdelavo konservator-
rentno razumela kot v času zamrznjen ostanek skega načrta in konservatorsko-restavratorsko
antične kulture, namenjen uživanju ozkih druž- obnovo pa Restavratorski center Slovenije. Nove
benih skupin, ki jo poznajo in cenijo. Zato so lju- infrastrukturne rešitve je oblikoval biro Studio
bljanski arheološki parki počasi, vendar povsem, Stratum.
zdrsnili ob rob zanimanja Ljubljančanov in tu-
ristov. Primarni cilj projekta je bil, da Arheolo-
ški park Emona postane živ del mesta Ljubljana,
Prenova arheološkega parka kvalitetna javna površina z javno funkcijo. Mes-
Emona: zasnova in izhodišča ta s tisočletno zgodovino, kot je Ljubljana, so po-
projekta revitalizacije memben historični in arheološki vir, kjer nam
zgradbe, strukture in deli tlorisne zasnove nam
Za rešitev zgoraj opisanega stanja smo si prizade- pomagajo razumeti preteklost, hkrati pa mešča-
vali vrsto let. S septembrom 2011 je Mestna obči- ne povezujejo z njihovo zgodovino. Vendar mes-
na Ljubljana pridobila evropska sredstva za pro- ta ne morejo ostati statična, pač pa morajo uspe-
jekt revitalizacije arheoloških parkov Emone. vati in se razvijati. Zato dediščina v mestih, ki je
Izvedbo je prevzel Muzej in galerije mesta Lju- rigidno zaprta do najmanjših sprememb, ki ni
bljane. Pridobitev projekta je pomenila uspešen prostor za igro otrok, posedanje, dogodke, prire-
zaključek dolgoletnih prizadevanj rešiti nezavi- ditve, ostane zunaj, odmaknjena, neživa. Dediš-
dljivo situacijo emonske in situ prezentirane de- čina je predvsem komunikacijska praksa (Smith
diščine. Hkrati pa je bil to tudi začetek intenziv- 2006), ki se najbolje udejanja v javnih progra-
nega enoletnega dela v ambiciozno zastavljenem mih, projektih vključevanja javnosti in podob-
projektu, saj je bil rok za zaključek projekta že nih. Samo tako je dediščina nekaj živega: zaživi
september 2012. skozi izkušanje, aktivnost, ukvarjanje, udejanja-
11 | b. županek in t. br egar – pr enova ar heološkega par k a emona v letih 2011–2012 ... 119 so to ostali tudi po odprtju za javnost v obdob- leg zahtevne konservatorsko-restavratorske sa-
ju razsvetljenstva, saj so bili dostopni samo viš- nacije rimskih ostalin je bila načrtovana nova
jim slojem. Pri nas se je do v 80-tih let 20. stoletja arhitekturna podoba in infrastruktura v obeh ar-
muzej vzpostavljal predvsem kot znanstveno- heoloških parkih (pohodne poti, menjava strehe
-raziskovalna institucija, šele sekundarno name- na Emonski hiši, enotni pomožni objekti itd.), ki
njena obisku – predvsem odrasle in izobražene - so namenjeni tako boljšemu varovanju dedišči-
publike. ne kot lažjemu dostopu obiskovalcev. Za slednje
je ključna vzpostavitev lažje fizične dostopnosti
Konceptualizacija arheoloških parkov ter premišljena interpretacija, ki naj raznolike in
Emone je skozi vse dvajseto stoletje ostala sta- razdrobljene rimske spomenike postavi v konte-
tična (prim. Županek 2008, 272s). Parki so med kst in jim da za širšo javnost razumljiv pomen,
stroko veljali za same po sebi izpovedne, cenjene ter nov način komuniciranja le-tega. V ta namen
in privlačne za ustrezno publiko. Zagate, ki jih je so bili pripravljeni tudi novi programi za različ-
tak koncept povzročil, pa so bile kmalu zazna- ne ciljne skupine. Predvsem smo se osredotoči-
ne in sprožena so bila prizadevanja za spremem- li na šolske skupine, družine, odrasle in skupine
be: »….prezentacija ni končni postopek v okvi- s posebnimi potrebami ter pripravili programe
ru predstavitve spomenika, marveč šele začetna za vključitev v turistično ponudbo Ljubljane. V
faza njegove oživitve.« (Slabe 1986, 126). Zato so okviru projekta je bil pripravljen tudi večletni
se v tem času oblikovale številne ideje za vklju- promocijski načrt.
čitev emonske dediščine v tkivo Ljubljane. Iz-
hodišča za vključevanje v mestno tkivo so bila s Pri projektu so sodelovale številne inštituci-
strani stroke dovolj domišljena in izdelana, ven- je, podjetja in posamezniki. Konservatorski nad-
dar so stala na enakih nereflektiranih izhodiščih zor je izvajal Zavod za varstvo kulturne dediščine
kot desetletja prej, in emonsko dediščino inhe- območna enota Ljubljana, izdelavo konservator-
rentno razumela kot v času zamrznjen ostanek skega načrta in konservatorsko-restavratorsko
antične kulture, namenjen uživanju ozkih druž- obnovo pa Restavratorski center Slovenije. Nove
benih skupin, ki jo poznajo in cenijo. Zato so lju- infrastrukturne rešitve je oblikoval biro Studio
bljanski arheološki parki počasi, vendar povsem, Stratum.
zdrsnili ob rob zanimanja Ljubljančanov in tu-
ristov. Primarni cilj projekta je bil, da Arheolo-
ški park Emona postane živ del mesta Ljubljana,
Prenova arheološkega parka kvalitetna javna površina z javno funkcijo. Mes-
Emona: zasnova in izhodišča ta s tisočletno zgodovino, kot je Ljubljana, so po-
projekta revitalizacije memben historični in arheološki vir, kjer nam
zgradbe, strukture in deli tlorisne zasnove nam
Za rešitev zgoraj opisanega stanja smo si prizade- pomagajo razumeti preteklost, hkrati pa mešča-
vali vrsto let. S septembrom 2011 je Mestna obči- ne povezujejo z njihovo zgodovino. Vendar mes-
na Ljubljana pridobila evropska sredstva za pro- ta ne morejo ostati statična, pač pa morajo uspe-
jekt revitalizacije arheoloških parkov Emone. vati in se razvijati. Zato dediščina v mestih, ki je
Izvedbo je prevzel Muzej in galerije mesta Lju- rigidno zaprta do najmanjših sprememb, ki ni
bljane. Pridobitev projekta je pomenila uspešen prostor za igro otrok, posedanje, dogodke, prire-
zaključek dolgoletnih prizadevanj rešiti nezavi- ditve, ostane zunaj, odmaknjena, neživa. Dediš-
dljivo situacijo emonske in situ prezentirane de- čina je predvsem komunikacijska praksa (Smith
diščine. Hkrati pa je bil to tudi začetek intenziv- 2006), ki se najbolje udejanja v javnih progra-
nega enoletnega dela v ambiciozno zastavljenem mih, projektih vključevanja javnosti in podob-
projektu, saj je bil rok za zaključek projekta že nih. Samo tako je dediščina nekaj živega: zaživi
september 2012. skozi izkušanje, aktivnost, ukvarjanje, udejanja-
